Svetovalka generalnega direktorja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Antonija Božič Cerar je prepričana, da ni mogoče določiti, da bo sistem proizvajalčeve razširjene odgovornosti uspešen le zaradi odločitve za eno organizacijo na en tok odpadkov. To je premalo, je ocenila za STA. Nujni so kakovosten, jasen in stabilen zakonodajni okvir, njegovo izvajanje in nadzor.

Ob tem je izpostavila, da je predlagani rok za tako temeljito prenovo sistemov za zelo različne odpadne tokove, kjer ta obveznost velja, izredno kratek. "Odpadni tokovi in tudi značilnosti proizvajalcev posameznih skupin izdelkov so si zelo različni. Če imamo pri embalaži več tisoč proizvajalcev, jih je pri novejših tokovih po prvih ocenah za določene tokove le peščica," je ponazorila.

V Sloveniji obveznost proizvajalčeve razširjene odgovornosti velja za embalažo in odpadno embalažo, električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje, iztrošena vozila, odpadne gume, nagrobne sveče, fitofarmacevtska sredstva in zdravila.

Z novo evropsko zakonodajo, sprejeto 2019, se bo naboru izdelkov, ki so na ravni EU podvrženi zahtevam proizvajalčeve razširjene odgovornosti, pridružili še vlažilni robčki za osebno nego in gospodinjsko uporabo, baloni, tobačni izdelki s filtri in filtri, ki se tržijo za uporabo v kombinaciji s tobačnimi izdelki, ter ribolovno orodje, ki vsebuje plastiko, spominja Božič Cerarjeva.

Nove zahteve se uvajajo tudi tam, kjer sistemi že delujejo, na primer za odpadne plastenke pijač, kjer evropska zakonodaja določa, da nove plastenke do 2025 vsebujejo vsaj 25 odstotkov, do 2030 pa vsaj 30 odstotkov reciklirane PET-plastike. Recikliran material bo prihajal iz odpadnih tokov plastenk, kjer mora biti do 2025 ločeno zbranih 77 odstotkov, do 2029 pa 90 odstotkov plastenk, danih na trg v posamičnem letu. Reciklirani material mora ustrezati strogim zahtevam za stik z živili.

Število izdelkov oziroma odpadkov, ki bodo zapadli obveznostim proizvajalčeve razširjene odgovornosti, se bo v prihodnosti še povečalo. Nekatere države EU že resno razmišljajo, kako bi med odpadne tokove, ki jih sistem zajema, uvrstili še odpadni tekstil oziroma oblačila in pohištvo, je dodala. Pri tem v zadnjem času številne države preverjajo delovanje in možne nadgradnje obstoječih sistemov, predvsem z vidika načel krožnega gospodarstva.

V zbornici komunalnega gospodarstva, ki prav tako deluje pod okriljem GZS, sprejem novega zakona o varstvu okolja podpirajo. "Menimo, da so rešitve proizvajalčeve razširjene odgovornosti v njem prilagojene značilnosti slovenske majhne ekonomije in odpravi problemov dolgoletnega nedelovanja sistemov ravnanja z ločeno zbranimi odpadki," je povedal direktor zbornice Sebastijan Zupanc.

Rešitve v zakonu po Zupančevem mnenju proizvajalcem hkrati omogočajo, da sami postavijo sistem, ki bo organizacijsko in stroškovno najbolj optimalen, seveda podrejeno doseganju okoljskih ciljev.

Tudi v zbornici komunalnega gospodarstva poudarjajo, da je vsebina zakona zgolj temelj ureditve sistema proizvajalčeve razširjene odgovornosti, ki ga bo treba nadgraditi s premišljenimi in ključnimi deležniki, usklajenimi podzakonskimi predpisi za posamezno vrsto odpadka. "Težava je tudi, da smo v veliki časovni stiski," dodaja Zupanc, saj bi določila zakona, na podlagi zahtev evropske direktive, morali implementirati v prakso do leta 2023.

"Zato ocenjujemo, da je pred ministrstvom za okolje in prostor težka naloga v zelo kratkem času pripraviti zakonodajo, ki bo zagotavljala delujoč sistem ravnanja z odpadki ter zagotavljala doseganje ustreznih okoljskih ciljev. V zbornici komunalnega gospodarstva smo jim pri tem s svojimi izkušnjami in znanji pripravljeni izčrpno pomagati. Šele na podlagi sprejetih podzakonskih predpisov bo imelo gospodarstvo osnovo, da nadgradi svoje delovanje tako, kot predvideva novi zakon o varstvu okolja," je sklenil.