"Na svetu se vsak dan proizvede več kot en milijon ton plastike, a se jo reciklira le 13 odstotkov. Ostala odpadna plastika konča v naravi. Nato potuje v reke in oceane, kjer se potem več stoletij razkraja in razpada v mikroplastiko. Z njo se hranijo morska bitja in ptice, ki pogosto zaradi nje poginejo. Mikroplastika tako vstopi v različne ekosisteme, prehranske verige in konča tudi v človeških telesih. Ne dopustimo, da (nam) plastika zaduši svet," opozarjajo v gibanju Adijoplastenka.si.

K dobrodelnemu projektu so pristopila številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki. Ker se zavedajo, kako pereč problem je onesnaževanje s plastiko, so združili moči in pričeli s konkretnimi dejanji za zaščito okolja. Predstavitve projekta na Bledu se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. 

V uradu predsednika republike so po Pahorjevih besedah sklenili, da bo predsedniška palača do konca leta postala predsedniška palača brez plastenk. Poudaril je, da ta ukrep ne bo zadeval le 40 ljudi, ki delujejo v palači, temveč tudi tiste, ki palačo obiščejo v okviru dnevov odprtih vrat.

"Odkar imamo od leta 2013 dneve odprtih vrat, je predsedniško palačo obiskalo več kot 25.000 ljudi. Zlasti v poletnih mesecih je po plastenki seglo zelo veliko ljudi. Če bo šlo vse po načrtih, konec tega leta in kasneje temu ne bo več tako," je dejal.

Ob prihajajoči 30. obletnici Slovenije je ljudi pozval, da si cilje postavijo tudi za naslednjih 30 let. Dejal je, da bi eden teh ciljev moralo biti čisto okolje in skrb za zmanjšanje onesnaženosti, saj je Slovenija "s čisto vodo, čudovitimi gozdovi in biodiverziteto narejena za trajnostni razvoj".

Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk

Z gibanjem Adijoplastenka.si želijo zmanjšati število plastenk, ki jih zavržemo, zato so skupaj s Steklarno Hrastnik ustvarili steklenico. V Rotary Slovenija so se kopičenja mikroplastike, ki je v svetu vse večji problem, lotili kot prioritete v programih za zaščito okolja. Guverner Distrikta 1912 Rotary Slovenije Iztok Seljak je izpostavil problematiko plastike za enkratno uporabo, o čemer je treba dodatno osveščati tudi mlade.

"Negativni paradoks v Sloveniji je, da smo žal med rekorderji na svetu po uporabi in izmetu plastenk na prebivalca," je dejal in postregel s podatkom, da Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk.

Vodja odbora za okolje pri Rotary Slovenija in vodja gibanja Adijoplastenka.si Janez Podobnik je povedal, da je vsebina ključnega pomena za uspešno poslovno zgodbo. Po njegovem mnenju je vsebina gibanja jasna - opustiti plastične izdelke za enkratno uporabo, pri pitju vode pa ne več uporabljati plastenk.

"Ta projekt je postal gibanje. Naša metoda delovanja je navduševati, ne poveljevati. Kadar deluješ z zgledom, vedno, hote ali nehote, vršiš pritisk tudi na tiste, ki v končni fazi v okviru ustavnih in demokratičnih pravil spreminjajo zakonodajo," je povedal Podobnik. Dodal je, da bodo od vsake prodane steklenice donirali en evro v dobrodelne namene. Za prvo donacijo so izbrali projekt CAR-T za zdravljenje obolelih za levkemijo.

Po besedah župana blejske občine Janeza Fajfarja je projekt zero waste, v katerem sodeluje tudi Bled, iluzija, je pa pomembno stremeti k temu cilju. Izpostavil je, da se skrb za okolje začne pri najmlajših.

Zbrane na Bledu je po videokonferenci nagovorila tudi klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Izpostavila je globalni ribolov, poseke gozdov, izpuste toplogrednih plinov in višjo porabo obnovljivih virov od pridelave.

Po njenem mnenju bi lahko uveljavili veliko restriktivnih ukrepov, od višjega obdavčenja plastike in nafte, do prepovedi plastike za enkratno uporabo. "Nujno pa je vzgajati tako uporabnike kot odločevalce, da bodo razumeli posledice svojih dejanj in začeli spreminjati svoje življenjske in nakupovalne navade," je povedala.