Trajnostno

Vozniki, ne jezite se na kolesarje, kolesarji ravnajte samozaščitno

A.K. /01. 04. 2025 06.00

Toplejši dnevi vabijo, da se v službo ali po vsakodnevnih aktivnostih odpravite na kolesu. A pozor – nikar ne pozabite na varnost. Agencija opozarja kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Na kolesarje pa bodite pozorni tudi vozniki. Ne jezite se nanje, saj so v prometu mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Agencija za varnost v prometu izpostavlja, da se delež kolesarjev v prometu vztrajno povečuje. Toplejši in daljši dnevi že privabijo na ceste kolesarje – tako rekreativne kot tiste, ki se po opravkih in v službo ob ugodnejših temperaturah raje odpravijo s kolesom, čeprav so jutra še hladna. Posledično se poveča tudi število kolesarjev v prometu, zato vse voznike pozivajo, naj bodo v teh pomladnih dneh pozorni na ranljive udeležence v prometu, med katere sodijo tudi kolesarji in e-kolesarji.

Upoštevajte varnostne nasvete: kolesarji ravnajte samozaščitno

Agencija za varnost prometa opozarja in poziva vse voznike, naj vozijo na ustrezni varnostni razdalji, upoštevajo cestnoprometne predpise, pri prehitevanju kolesarjev pa upoštevajo bočno (varnostno) razdaljo vsaj meter in pol! Seveda pa ne gre brez opozorila, naj mobilni telefon in slušalke ostanejo v nahrbtniku in daleč od rok, ravno tako kot ostali motilci pozornosti, v promet pa nikar pod vplivom alkohola ali drugih psihoaktivnih substanc. Ob tem agencija opozarja tudi kolesarje, naj v prometu vselej ravnajo samozaščitno. Kar pomeni, da so dolžni poskrbeti za lastno varnost, kamor spada tudi ustrezno psihofizično stanje, primerna oprema in predvsem odgovorno vedenje. Za vse udeležence v prometu sta ključni zbranost in pozornost.

Leta 2024 umrlo pet kolesarjev

V letu 2024 in do sredine marca 2025 se je zgodilo več kot 1500 nesreč z udeležbo kolesarja (letos že 87) in še 88 z udeležbo e-kolesarja (letos 7). Umrlo je pet kolesarjev in e-kolesarjev, 270 se jih je huje poškodovalo (letos še nismo imeli smrtne žrtve). Tudi pri kolesarjih je najpogostejši vzrok nesreče v zadnjih dveh letih še vedno neprilagojena hitrost (dobra polovica), na drugem mestu pa je nepravilna smer/stran vožnje, ki predstavlja približno 20 odstotkov vseh nesreč s kolesarji.

Ob vse bolj priljubljenem kolesarstvu in rekreativnem kolesarstvu vse večji delež zavzemajo električna kolesa, s katerimi lahko še lažje premagujemo razdalje in višinske razlike. Ob tem je potrebna dodatna previdnost, saj so ta kolesa praviloma težja, hipno pa razvijejo tudi izjemen navor, ki je lahko za nevajene težko obvladljiv. Ob morebitnih padcih ali nesrečah so posledice lahko precej težje, še posebej, če kolesar ne uporablja kolesarske čelade.

Trije nasveti voznikom za varno vožnjo kolesarjev

Pri zavijanju desno bodite še posebej pozorni! Kolesarji imajo prednost!

Vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko, tako boste prisiljeni pogledati levo preko ramena in zagotovo opazili bližajočega se kolesarja (tako imenovani nizozemski prijem).

Ne jezite se na kolesarje! V prometu so mnogo bolj izpostavljeni kot vi.

Nasveti kolesarjem

Spoštujte pravila vožnje, ne uporabljajte slušalk in mobilnega telefona, z roko vedno jasno nakažite, kam zavijate!

Poskrbite za dobro vidnost (in varnost), uporabljajte odsevne materiale, na kolesu naj bosta delujoči sprednja in zadnja luč!

Pred rdečo lučjo se vedno ustavite! Za vašo varnost uporabljajte čelado! In na cesti v družbi nikar ne vozite vzporedno.

Za varnost kolesarja je izredno pomembno, da ima brezhibno kolo, ki:

- je primerne velikosti, z ustrezno nastavitvijo sedeža in krmila,

- ima delujočo sprednjo in zadnjo zavoro,

- ima delujočo sprednjo belo in zadnjo rdečo luč,

- ima odsevnike v pedalih in med naperami,

- ima ustrezne in brezhibne pnevmatike in

- ima delujoč zvonec.

Na kolesu je priporočljivo imeti tudi blatnike, ščitnik verige, prtljažnik ali košarico za prtljago, sploh če pogosto prevažate prtljago. Ni odveč opomniti še, da je treba kolo, posebej še sodobno z več sklopi, tudi ustrezno vzdrževati in seveda redno servisirati, pozivajo na AVP.

Preberi še

'Kot trikrat okoli ekvatorja': s kolesarjenjem v službo prihranili 18 ton C02

Nosite zaščitno kolesarsko čelado!

Kolesarska čelada je nepogrešljiv del opreme vsakega kolesarja, saj ublaži posledice poškodbe glave za 40 do 70 %. Vsak trk ali padec s kolesom lahko povzroči poškodbe glave, ki puščajo trajne posledice, zato na agenciji priporočajo uporabo kolesarske čelade kolesarjem vseh starosti, ne le do 18. leta, kot je zakonsko obvezno. Pazljivo jo izberite (glede na vaše vožnje in potrebe), preverite ustrezno homologacijo, hkrati naj ima čelada sistem za prilagoditev z vrtljivim gumbom in, če je le mogoče, še tako imenovani MIPS sistem za ublažitev poškodbe možganov ob udarcu. Statistika pravi, da je dobrih 53 odstotkov tistih kolesarjev, ki so uporabljali čelado, utrpelo le lažje posledice v prometni nesreči, pri 52 odstotkih pa so jo odnesli brez posledic.

Na podlagi analize prometne varnosti v Sloveniji v sklopu projekta Trendline 2024 so na AVP ugotovili naslednje zanimive statistike glede uporabe zaščitne opreme pri kolesarjih: Od vseh opazovanih 2.088 kolesarjev jih je čelado uporabljalo 984, kar predstavlja 47 % vseh opazovanih. Na cestah izven naselij je delež uporabe čelade med kolesarji nekoliko višji od splošnega povprečja in znaša 86 %, na cestah v naseljih pa 38 %. Kolesarji čelado bolj dosledno nosijo na električnih kolesih, kjer je delež uporabe 68 %, na navadnih kolesih pa 46 %. Med tednom čelado uporablja 41 % kolesarjev, čez vikend pa 55 %. Kolesarji mlajši od 15 let v 90 % nosijo čelado, pri starejših od 15 let pa je ta delež znatno nižji in znaša 44 %. Čelado uporablja več moških kot žensk. Pri moških delež uporabe kolesarske čelade znaša 51 %, pri ženskah pa 40 %.

Uporaba mobilnega telefona in slušalk ni dovoljena

Uporaba mobilnega telefona in slušalk med kolesarjenjem ni dovoljena, saj odvrača pozornost od prometa, zato se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče. Novela Zakona o pravilih cestnega prometa je avgusta 2021 za udeležence v prometu, ki ne potrebujejo vozniškega dovoljenja (kolesa, e-kolesa, e-skiroji in ostala lahka motorna vozila), zvišala kazen za neupravičeno uporabo mobitelov, slušalk in drugih naprav med vožnjo na 120 evrov, še opozarjajo na AVP.

kolesarjenje promet čelada varnost

Sorodni članki

Nizozemska je primer, da se splača kolesariti tudi na daljše relacije

Nacionalna pobuda Polni zagona kolesarimo v službo v prvem tednu izziva pritegnila več kot 1200 kolesarjev

'Kot trikrat okoli ekvatorja': s kolesarjenjem v službo prihranili 18 ton C02

Svetovni dan kolesarjenja: katera so najbolj kolesarska mesta na svetu?

KOMENTARJI (15)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV

HB71 01. 04. 2025 11.00

Za boljše medsebojno razumevanje še en vidik. Na kolesarskih stezah je omejitev 25km/h, medtem ko je vožnja v skupini parih po ravnem med 40 in 45km/h, zato se jim cestni kolesarji izogibamo, kolikor se le da. Ne le to, priti od Lj do Vrhnike pozimi je pravi podvig - polno peska, ker se vzdržujejo kvečjemu poleti, kup dovozov, da poskakuješ gor in dol in niti ne moreš voziti z normalno hitrostjo, ampak kot en e-kolesar ali petletni otrok. Na njej so tudi majhni otroci, ki se jim je potrebno prilagoditi, predvsem pa pogosto pešci, ki pa je ne bi smeli uporabljati. In si na precepu, ali se greš akrobatsko vijuganje med ovirami namesto resnega treninga za dušo in telo. A na kolesarsko stezo je po CPP potrebno zaviti obvezno, v kolikor teče vzporedno s cesto. Zato se kolesarji vedno bolj izogibamo tem cestam in iščemo alternative. Npr. namesto po široki glavni cesti iz Tržiča na Ljubelj po vzporedni vijugasta skozi vasi. Pri čemer se pogosto zgodi, da prideš po CPP v situacijo, ko sploh ne bi smel nadaljevati, npr. ravno na tej cesti moraš na koncu v prekršek, da prideš do vrha, pri čemer bi moral vzdrževalec zagotoviti prevoznost za vsa vozila za pripadajoče kategorije vozil. To je tudi pojasnilo uporabniku spodaj, ki negoduje, zakaj kolesarji izbirajo ravno "njegov hribček" za kolesarjenje. Namreč ni lažjega in varnejšega načina, da si daš duška na kolesu in sebi dokažeš, kaj zmoreš, kot daljši vzpon. In takšnih cest, ki jih v zadnjem času vedno bolj zapirajo za kolesarje, ne da bi zagotovili dobre alternative, je vedno več. Potem pa naredijo nekaj kolesarskih stez po nekih ovinkih in bregovih (npr. Zagorje - Izlake, Bled - Bohinj, Medvode - Kranj, Jesenice - Dovje,...), ki jih vmes še prekinjajo, speljejo na ozke lokalne ceste, tam s prekinjeno črto označijo prednostni pas za kolesarje, da vozila zrinejo na sredino,... Če sem imel v svoji mladosti od doma do Celovca 122km, jih morajo danes moji otroci upoštevaje CPP odpeljati 146km po bistveno slabših cestah in bolj nevarnih odsekih. Da ne govorim o trasah Lj - Kp, Lj - Vršič,... Od vseh aktivnih, ki se ukvarjajo z drugimi rekreacijam, poslušam, kaj jim je uspelo, kaj so dosegli, npr. katero goro osvojili, kaj preplezali, kako v košarki premagali ekipo sosednje vasi. Nihče jim ne očita tekmovalnosti, zahteva, da se sprehajajo samo po Šmarni gori ali samo mečejo proste mete. Edino kolesarje bi radi vsi porinili na kolesarske steze, četudi imamo druge poti in tam kolesarskih sploh ni. Težko tudi razumem nesposobnost voznikov, da je težko prehiteti kolesarja s 40km/h, četudi tri v vrsto. Bolj jim je problem, da so morali malo zmanjšati hitrost, ker je bilo nasproti ravno v tistem trenutku drugo vozilo. Precej nataknjenih voznikov, ki nergajo na cesti, tudi na pozna pravil. Kolesarska steza ni enako kolesarski poti, slednja ni obvezna. Zato lahko kolesarji od Laškega do skoraj Celja povsem legalno vozimo po glavni cesti. A vse to ne pomeni, da zagovarjam kakršnokoli objestnost in kršenje CPP, ne s strani kolesarjem, ne drugih udeležencev. Za lastno in skupno varnost moramo na cesti sodelovati vsi udeleženci, tako s poznavanjem pravil kot tudi strpnostjo, v kolikor se komu pripeti kakšna napaka.