Projekt podvodnih turbin v Franciji bo s štirimi turbinami izkoristil potencial najmočnejšega toka plimovanja v Evropi kot vir obnovljive energije, poroča Euronews.  Zeleni projekt financira sklad za inovacije Evropske unije.  Podvodna tovarna čiste energije bo zrasla tri  kilometre zahodno od obale Cap de la Hague. Elektriko naj bi začela dobavljati do leta 2028.  Podvodne turbine, ki se trenutno gradijo v pristaniškem mestu Cherbourg, bodo imele premer rotorja 24 metrov in zmogljivost 3 megavatov.  Četverica z močjo 12 MW bo dobavila 34 GWh energije na leto – dovolj za potrebe 15.000 lokalnih prebivalcev, piše Euronews.

 Kako bodo plimske turbine vplivale na morsko okolje?

Projekt bo nameščen na globini najmanj 38 metrov. V podjetju zagotavljajo, da njegova pilotna podmorska farma ne bo predstavljala nevarnosti za plovbo ali pomorsko varnost in bo delovala ob upoštevanju morskega življenja.  Študije na terenu kažejo celo na vrnitev rib in morske megafavne na obstoječa projektna mesta, poudarja. Projekt MeyGen ob obali Škotske na primer nakazuje, da so temelji turbin in povezovalni kabli lahko naselitveni prostori za vrste. 

Glede na druge študije so ravni zvočnega tlaka plimskih turbin bistveno nižje od pragov motenj morskega življenja. S projektom naj bi prihranili kar 57.878 ton ekvivalenta CO2 pri emisijah toplogrednih plinov, še poroča Euronews. 

Kaj je energija plimovanja?

Energija plimovanja je vir obnovljive energije, ki je posledica periodičnega gibanja morja in oceanov zaradi plimovanja. Plimovanje je periodično odzivanje vodovja (pa tudi trdne zemeljske skorje in ozračja) na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca. Ker so te anomalije v zemeljski skorji in ozračju zelo majhne, so običajno zanemarjene. Nasprotno pa je plimovanje morja in oceanov zelo pomembno, tudi zaradi energije plimovanja. Menjava med plimo in oseko se zgodi dvakrat na dan. Plime in oseke so naravni pojavi, ki jih povzročajo gravitacijske sile, ki delujejo med Luno, Zemljo in Soncem. Energija plimovanja temelji na razliki v višini gladine morja med plimo in oseko. 

Ta razlika ustvarja stalen pretok vode, ki se lahko uporablja za pogon turbin in proizvodnjo električne energije. Za razliko od drugih obnovljivih virov energije, kot sta sonce ali veter, je energija plimovanja predvidljiva in stalna. Na globalnem nivoju so območja z izrazitimi plimnimi razlikami najbolj primerna za izkoriščanje plimne energije. 

V Jadranskem morju so plime in oseke manj izrazite, kar omejuje potencial za plimno energijo, vendar so še vedno prisotne in pomembne za lokalne ekosisteme. Vodovje (zlasti morja in oceani, pa tudi večji vodotoki, veletoki) se periodično odziva na motnje v težnostnem polju, ki jih povzročata privlačni sili Lune in Sonca na naš planet. Ta sila deformira vodna telesa, pojavi se plimovanje. 

Energija plimovanja izkorišča ta nihanja vode za pridobivanje energije. Objekti na območju plimovanja so podobni hidroelektrarnam, prilagojenim morskemu okolju. Z izgradnjo enega ali več podpornih sten (jezov) za ustvarjanje umetne razlike v nivoju vode se voda ujame skozi polnilne kanale, ko nastopi plima. Poplavljena zapornica je v dvignjenem položaju glede na naravno gladino vode, ko začne plima upadati. Na tej točki se odprejo kanalska vrata, ki omogočajo pretok vode skozi turbine. Lopatice turbin se začnejo vrteti in poganjajo generator, ki proizvaja elektriko, je pojasnjeno na spletnih straneh Borzena.