Najboljši odpadek je namreč tisti, ki sploh ne nastane. To je prvi korak krožnega gospodarskega modela ravnanja z odpadki, ki predpostavlja, da je za zmanjševanje količine odpadkov najprej nujno zmanjšati njihovo nastajanje s spremenjenimi navadami potrošnje in proizvodnje. Krožni gospodarski model nadalje zajema tudi ponovno uporabo in recikliranje. 

V času epidemije je v Sloveniji kljub povečanim potrebam po medicinskih in zaščitnih pripomočkih nastalo za devet odstotkov manj odpadkov kot leto prej. In kot poudarja Zupanc, je prav, da skušamo trend zmanjševanja odpadkov ohraniti tudi v prihodnosti.  

Izdelki za enkratno uporabo velika potrata virov, odpadki nastajajo zaradi nepremišljenih nakupov

A kljub temu je vsak Slovenec proizvedel skoraj pol tone odpadkov, kar je še vedno zelo veliko. Kot poudarja direktorica slovenske mreže Centrov za ponovno uporabo dr. Marinka Vovk, je največji problem uporaba izdelkov za enkratno uporabo. To je namreč velika potrata virov.

Kot je izpostavila, največkrat uporabljamo embalažo, kot so plastenke za vodo, embalaža za tople napitke, folije in vrečke. Po njenem mnenju je prvi korak k zmanjševanju odpadkov tako prav opustitev oziroma omejitev tovrstnih izdelkov, namesto tega pa posegajmo po embalaži za večkratno uporabo. 

Kot je poudarila dr. Vovkova, je pomemben korak tudi opuščanje nakupov izdelkov, ki jih ne bomo potrebovali – najpogosteje so to oblačila, obutev in torbice, pa tudi gospodinjski pripomočki in igrače: "Teh izdelkov imajo ljudje preveč in posledično nastajajo odpadki zaradi nepremišljenih nakupov. Center ponovne uporabe deluje kot laboratorij krožne skupnosti, v katerem se je mogoče naučiti trajnostnega življenjskega sloga in tako tudi živeti."

Kriza proizvajanja in kopičenja odpadkov

Da je kriza proizvajanja in kopičenja odpadkov za človeštvo enako ogrožajoča kot podnebna kriza ter da sta za ohranitev okolja in planeta nujna trajnostna raba virov in zmanjšanje količine odpadkov, je prepoznala tudi Evropska unija, pri tem poudarjajo v organizaciji Ekologi brez meja.  

Glavni evropski razvojni dokument Evropski zeleni dogovor pa določa, da je krožni gospodarski model tisti ekonomski model, ki nas lahko pripelje v ogljično nevtralno družbo in družbo brez odpadkov.  Kot je razložil Jaka Kranjc, smo krožnim skupnostim ponekod že blizu. 

"Najuspešnejše evropske države dosegajo več kot 90-ostotno stopnjo ločenega zbiranja in več kot 80-odstotno stopnjo recikliranja ter imajo tako malo mešanih komunalnih odpadkov, da občani vrečke zanje kupujejo na dve leti. Za to pot se odloča tudi vedno več slovenskih občin. Taki odlični rezultati niso doseženi z drakonskimi predpisi ali vračanjem v jame. Zanje sta potrebna sodelovanje in ukrepanje prav vseh, od občinskih uprav do posameznikov, podjetij, kmetij, šol in drugih organizacij. Skupaj nosimo odgovornost, da spremenimo odnos do izdelkov, okolja in načina potrošnje. Še vedno velja, da skupaj zmoremo več," je pozval Kranjc. 

'Odpadkovna' statistika: v letu 2020 skoraj pol tone odpadkov na prebivalca

V letu 2020 smo v Sloveniji proizvedli 489 kg komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno smo jih zbrali 72,2 %. Skupne količine vseh v Sloveniji nastalih odpadkov so bile vsako leto met letoma 2012 in 2019 povprečno za 10 % večje kot v letu prej, v covidnem letu 2020 pa so glede na leto 2019 upadle za 9 %, ugotavlja Statistični urad republike Slovenije. 

Delež ločeno zbranih komunalnih odpadkov se v Sloveniji povečuje. Med letoma 2012 in 2020 se je povečal za več kot 20 odstotnih točk (z 51,5 % na 72,2 %).

Mešane komunalne odpadke je težje predelati in kakovostno reciklirati, zato jih ne prištevamo med ločeno zbrane komunalne odpadke, pojasnjujejo na statističnem uradu. Ti odpadki med vrstami v Sloveniji nastalih komunalnih odpadkov v letu 2020 predstavljajo več kot četrtino (27, 8 %). Za doseganje reciklažnih ciljev posameznih surovin je ob nastajanju odpadkov ključno njihovo pravilno ločevanje, poudarjajo na statističnem uradu.  

Izpostavljajo tudi, da je več kot polovica odpadkov, ki jih recikliramo, mineralnih odpadkov. 

V Sloveniji smo v letu 2020 reciklirali skupno 3.193.220 ton odpadkov, od tega je bilo kar 55 % mineralnih odpadkov (večinoma gradbenih odpadkov in različnih vrst pepela). Od nemineralnih odpadkov smo leta 2020 reciklirali količinsko največ kovinskih odpadkov (623.000 ton), potem odpadkov iz papirja in kartona (255.620 ton), živalskih in rastlinskih odpadkov (232.017 ton), lesa (55.043 ton) in plastike (43.852 ton).

Na slovenskih tleh je v letu 2020 nastalo več kot 67.000 ton odpadkov iz plastike; tretjina tega je bila plastična embalaža. Skupno z uvozom iz tujine so slovenski obdelovalci prejeli v obdelavo približno 190.000 ton plastičnih odpadkov, beležijo na statističnem uradu. 

Leta 2020 smo izvozili 80.000 ton plastičnih odpadkov, največ v Turčijo (27 %), Malezijo (21 %), Hrvaško (12 %) in Srbijo (8 %).  Plastične odpadke, ki jih ne izvozimo, večinoma recikliramo in sežgemo v energetske namene (leta 2020 46.000 ton), manjši del jih odložimo (leta 2020 2.400 ton), še beležijo na statističnem uradu. 

Odgovornost vseh nas

Evropski teden zmanjševanja odpadkov letos v ospredje postavlja ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov v sistemu krožnih skupnosti, pri čemer poudarja pomen sodelovanja in solidarnosti. Odgovornost vseh nas je, da sodelujemo pri ekološkem prehodu in prispevamo k skupnemu cilju – prihodnosti brez odpadkov – kot delu evropskega zelenega prehoda in trajnostne politike Evropske unije, pa pozivajo  na Ministrstvu za okolje in prostor. 

Ministrstvo za okolje in prostor spodbuja ravnanje, pri katerem odpadki sploh ne nastanejo. Zato potrošnike ozavešča o racionalnem kupovanju, gospodarstvo pa o učinkoviti izrabi surovin. To je v interesu vseh, saj se to ljudem pozna v denarnicah, podjetjem pa pri stroških, je pred evropskim tednom zmanjševanja odpadkov poudaril minister Andrej Vizjak. 

Letošnji ETZO vse državljane spodbuja, naj skupaj ukrepamo in oblikujemo krožne skupnosti, namenjene preprečevanju nastajanja odpadkov. Negotovi časi, v katerih smo, še dodatno poudarjajo vloge, ki jih imajo lahko majhne skupnosti pri prehodu k trajnostnim vzorcem potrošnje in proizvodnje. Vse organizacije (vladne in nevladne organizacije, množična gibanja, podjetja, izobraževalne ustanove, javni organi) ter posamezni državljani lahko prispevamo k zmanjševanju odpadkov, preprečujemo njihovo nastajanje ter z navadami, kot sta ponovna uporaba in ločevanje odpadkov, prispevamo k skupnemu cilju, prihodnosti brez odpadkov naštevajo na ministrstvu. 

"Za spodbujanje krožnega gospodarstva in družbo brez emisij bo potrebna sprememba vzorcev porabe in proizvodnje, ki presegajo samo podnebne ukrepe. Potreben je popoln ekološki prehod, ki ga morajo voditi in imeti v lasti skupnosti, če želimo, da uspe. Med posamezniki, ki verjamejo v družbo, ki preneha proizvajati odpadke in deluje skupaj za spodbujanje krožnega gospodarstva ter doseganje trajnostnega razvoja z ohranjanjem dobrega ravnovesja med temeljnimi okoljskimi, socialnimi in gospodarskimi stebri, je potreben občutek  solidarnosti in sodelovanja. Majhne, ​​lokalne, pravične, vključujoče in krožne skupnosti lahko igrajo veliko vlogo pri spodbujanju Evrope k trajnostni prihodnosti," so še zapisali na MOP.