Pričakovano so se v 2020 povečale količine odpadkov, ki z vidika preprečevanja okužbe zahtevajo posebno ravnanje pri zbiranju in odstranjevanju, in sicer za 37 odstotkov, kažejo podatki statističnega urada Slovenije.

Pred kratkim je WHO opozoril, da je več deset tisoč ton dodatnih medicinskih odpadkov, nastalih zaradi pandemije covida-19, preobremenilo sisteme ravnanja z odpadki po vsem svetu. Poročilo WHO ocenjuje, da prekomerna količina odpadkov ogroža zdravje ljudi in okolje, ter izpostavlja potrebo po boljšem ravnanju z odpadki. 

Medtem ko so se države ukvarjale z zagotavljanem zalog medicinske opreme, so manj pozornosti in sredstev namenjale varnemu in trajnostnemu ravnanju z zdravstvenimi odpadki, povezanimi s koronavirusom, poročilo povzema STA. 

Koliko je količina odpadkov zaradi covida-19 porasla pri nas?  Natančnih podatkov ni

Na ministrstvu za okolje (MOP) na vprašanje, koliko se je število odpadkov, ki so nastali zaradi epidemije, povečalo pri nas, odgovarjajo, da se podatki o odpadkih povezanih s covidom-19, ne evidentirajo in ne poročajo na ravni, ki bi omogočala prikazovanje podatkov o količinah npr. odpadnih mask, odpadnih testov za samotestiranje, odpadnih rokavic in drugih t. i. odpadkov povezanih s preprečevanjem širjenja nove koronavirusne bolezni. 

Ti odpadki se npr. v gospodinjstvih in šolah zbirajo v okviru mešanih komunalnih in na ta način se tudi evidentirajo in poročajo v skladu z določili veljavne Uredbe o odpadkih. S podatki o tem, kakšen je delež teh odpadkov znotraj mešanih komunalnih odpadkov, pa ne razpolagajo, niti spremljanje teh podatkov ni predvideno z zakonodajo. 

Drugače je z medicinskimi odpadki, pravilneje z odpadki iz zdravstva. Ti se evidentirajo kot odpadki iz porodništva, diagnostike, zdravljenja in preventive v humanem zdravstvu.  Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je v Sloveniji v letu 2020 nastalo 6.284 ton odpadkov iz skupine odpadki iz porodništva, diagnostike, zdravljenja in preventive v humanem zdravstvu, leto prej – torej v letu 2019 pa 6.009 ton. 

Tudi v tem primeru ne razpolagajo s podatki o tem, koliko od odpadkov dejansko predstavljajo odpadne maske, testi, razkužila ki dejansko nastanejo v zdravstvu. Tako podrobno spremljanje podatkov namreč ni zakonodajno predpisano, pojasnjujejo na MOP. 

Kako so se z odpadki med epidemijo soočali v UKC Ljubljana in UKC Maribor? 

Z vprašanji, kako so se z večjo količino nastalih odpadkov soočali med epidemijo pri nas in kakšne sisteme zbiranja odpadkov imajo, smo se obrnili na dve največji bolnišnici v državi. 

Kot pojasnjujejo v UKC Maribor, količina nastalih odpadkov glede na pretekla leta postopoma narašča, bodisi zaradi povečane uporaba materialov za enkratno uporabo, večjega števila hospitaliziranih pacientov, večjega števila nepokretnih hospitaliziranih pacientov in drugih morebitnih vzrokov. 

Količina odpadkov iz  zdravstva  se je  v  času epidemije SARS-CoV-povečala, in sicer v letu 2020 za 5,17 % nenevarnih odpadkov iz zdravstva in 42,20  % infektivnih  odpadkov glede na nastalo količino odpadkov v letu 2019, ter  v letu 2021 za 10,23 % nenevarnih odpadkov iz zdravstva in 16,03 % infektivnih odpadkov glede na nastalo količino odpadkov v letu 2020.

Oddaja odpadkov oz.  prevzem odpadkov s  strani  prevzemnikov odpadkov  je potekalo redno glede na pogodbene obveznosti, pravijo. Kakršnega prevelikega zastajanja oziroma kopičenja odpadkov  niso  zaznali, ker  so  prevzemniki odpadkov zagotavljali reden odvoz tudi povečanih količin nastalih odpadkov. 

Kot sicer dodajajo, se je UKC Maribor se v času epidemije občasno soočal s težavami na področju dobave oz. zagotavljanja zadostnih količin plastičnih  zabojnikih iz trde plastike z možnostjo enkratnega hermetičnega zapiranja ter PE vreč za zbiranje odpadkov. 

Kot poudarjajo, je v UKC Maribor  vzpostavljeno ločeno zbiranje odpadkov na mestu nastanka, kar je zakonska obveznost povzročitelja odpadkov v skladu z Uredbo o odpadkih.  Kot pojasnjujejo, vse nastale odpadke v UKC Maribor zaposleno osebje vestno ločuje že na mestu nastanka v za to namenjene koše ali zabojnike za odpadke. Koši za odpadke in zabojniki so ustrezno označeni z barvno oznako o vrsti odpadka in klasifikacijsko številko odpadka iz zdravstva ter opremljeni z različnimi barvami PE-vrečk.

Nenevarne odpadke iz zdravstva zbirajo in transportirajo v začasno zbiralnico odpadkov UKC v rjavih vrečah – vreče z odpadki se odlagajo v kontejner, kar preprečuje dostop nepooblaščenim osebam. Infektivne odpadke zbirajo in transportirajo v plastičnih zabojnikih iz trde plastike z  možnostjo enkratnega hermetičnega zapiranja – zabojnike z odpadki začasno shranjujejo v kontejnerju, ki ga je možno zakleniti in preprečuje dostop nepooblaščenim osebam.  Začasna zbiralnica odpadkov UKC je ograjena in pod stalnim videonadzorom, v dopoldanskem času je v zbiralnici odpadkov prisoten vsaj eden zaposlen iz Varstva okolja UKC, v nočnem času pa  se vrata ograje zaklenejo, kar preprečuje  dostop  nepooblaščenim osebam. Prevzemniki odpadkov vse nastale odpadke prevzamejo v začasni zbiralnici odpadkov UKC, opisujejo sistem ravnanja z odpadki v UKC Maribor. 

V Ljubljanskem UKC, kjer poudarjajo, da se pri njih odpadki zbirajo v skladu z veljavno zakonodajo, ločeno na mestu nastanka v namenskih zbiralnikih, ki so določeni za posamezno vrsto odpadka, pooblaščeni zbiralci pa jih po določenem urniku prevzemajo iz urejenih zbiralnic odpadkov ter za vsak posamezen odvoz izdajo elektronski evidenčni list, so odgovorili, da ''sta tako zbiranje kot odvoz odpadkov med epidemijo potekala brez težav.''