Plastika za enkratno uporabo je postala eden od najbolj problematičnih odpadkov. Skupaj z ribiškimi odpadki namreč prispeva h kar 70 odstotkov odpadkov, ki pristanejo v naših morjih, 80 % plastike v morjih pa izhaja s kopnega. Količine odpadne embalaže rastejo, delež kakovostne plastike pada, redno se pojavljajo težave pri prevzemanju, stopnja recikliranja je nizka, ponovna raba še redkejša, snovi pa redko zakrožijo večkrat, so poudarili v društvu Ekologi brez meja. Julija na mednarodni ravni poteka projekt Julij brez plastike. V okviru projekta so zbrali številne zanimive trajnostne prakse in rešitve, ki nas lahko "osvobodijo plastike". 

Avstrija 

V Avstriji je največja mlekarna februarja 2020 z namenom zmanjšanja odpadne embalaže predstavila enolitrsko steklenico za mleko, ki jo je mogoče znova napolniti. Kupci plačajo varščino v višini 0,22 evra za steklenico, ki jo nato dobijo nazaj ob vračilu steklenic. Kot kažejo prvi podatki, je takšna embalaža še spodbudila prodajo. Podjetje je za takšen razvoj vložilo osem milijonov evrov, med drugim so uvedli dodatno tovarno za polnjenje steklenic in pralnico. Potrošniki lahko steklenico vrnejo tudi v posebnih avtomatih, ki jih najdejo po vsej državi. Načrtujejo pa še druge produkte, kot so manjša povratna steklenica in jogurti v povratnih steklenih embalažah. 

Pri naših severnih sosedih so razvili še eno trajnostno rešitev, ki naslavlja problem plastičnih pokrovčkov in skodelic za napitke po poti. Eno od podjetjih je razvilo sistem izposoje in čiščenja za takšne izdelke. Podjetje ima trenutno na zalogi dva milijona pokrovčkov in skodelic, ki se jih da izposoditi oziroma najeti, narejeni pa so iz močnejšega materiala in so zato dolgo obstojni v primerjavi s pokrovčki iz plastike za enkratno uporabo. Ne ponujajo pa le pokrovčkov za kavo, ampak pokrovčke v številnih oblikah in velikostih. Na Dunaju tako to podjetje oskrbuje nekatere kavarne in s tem ciljajo, da bodo na leto v mestu prihranili 84 milijonov pokrovčkov za enkratno uporabo.  

Belgija

V Belgiji prav tako cvetijo trajnostne podjetniške prakse. Kot smo poročali, v morju plava največ odpadkov embalaže od hrane. 

Eno izmed podjetji v Belgiji za gostinske lokale razvija trajnostne embalaže za hrano iz nerjavečega jekla za večkratno uporabo, ki jih lahko uporabite namesto plastičnih embalaž za enkratno uporabo in vrnete v restavracijo. 

Čeprav potekajo številne debate o tem, ali je pranje plenic res bolj ekološko kot uporaba plenic za enkratno uporabo, številna belgijska mesta spodbujajo mlade starše, da namesto plenic za enkratno uporabo uporabljajo pralne plenice in nudijo subvencije v ta namen. Družinam pripade 125 evrov subvencije, v nekaterih mestih pa lahko prebivalci dobijo vrnjeno polovico zneska, ki so ga porabili za pralne plenice. Kot rezultat tega so se številna podjetja usmerila v izdelavo takšnih plenic.

Ciper

Na Cipru se, kot v številnih državah, ki jih poleti oblegajo turisti, soočajo z odpadnimi cigaretnimi ogorki na plažah. Cigaretni filtri so narejeni iz celuloznega acetata oziroma acetilceluloze. To je termoplastični polimer, narejen iz celuloze, ki je obdelana z ocetno kislino. Uporablja se kot osnova za umetna vlakna in plastiko. Da se ta vlakna razgradijo, pa je potrebnih tudi več desetletij. Zato je eno izmed podjetjih na Cipru oblikovalo biorazgradljive pepelnike, ki so jih razporedili po desetih najbolj obleganih plažah, da jih ljudje ne bi več puščali v pesku. Na koncu sezone so zbrali 84.300 cigaretnih ogorkov, ki bi sicer večinoma pristali v morju. 

Nemčija 

Čeprav plastičnih vrečk v trgovinah ni več, jih ponekod še vedno najdemo. Še vedno jih denimo v nekaterih mestih sprehajalcem ponujajo za pobiranje pasjih iztrebkov. V Nemčiji so prepoznali to težavo in eno izmed podjetij je razvilo posebno biorazgradljivo vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov. 

Hrvaška

Ena izmed odmevnejših zgodb o uspehu na Hrvaškem je hrvaški otok Zlarin, ki je postal prvi otok brez plastike. Za njimi je turistična sezona brez plastike za enkratno uporabo. Čeprav so prizori teh izdelkov predvsem v turističnih krajih vsakdanji, so tu dokazali, da se lahko naredi tudi drugače, da se otok odpočije od plastike. Končni rezultat: "prihranili" so približno 162.000 plastičnih predmetov za enkratno uporabo.

Slovenija

Kot smo že poročali, Slovenci dnevno zavržemo 350.000 plastenk, velik del pa jih konča v naravi. Zato so številna slovenska podjetja, Rotary Slovenija in posamezniki združili moči in začeli gibanje Adijoplastenka.si. Namen projekta je zmanjšati uporabo plastenk. 

V Sloveniji so izpostavili še spletno stran Manj je več, koncept, ki zagovarja več kakovosti, manj odpadkov in več prihrankov. S popravilom, izmenjavo ali izposojo predmetov se izognemo nakupu novega izdelka in s tem predmetom podarimo novo življenje. Ko pa se nakupom novih stvari ne moremo izogniti, izberimo tiste s čim manj embalaže. Spletna stran ponuja orodja – spletne karte z iskalniki in koledar dogodkov, kjer lahko izmenjujemo različne stvari ali se naučimo novih spretnosti ponovne uporabe. Oboje nam pomaga pri vsakodnevnih, bolj odgovornih odločitvah, so zapisali Ekologi brez meja.