Zaradi številnih vprašanj, ki jih prejemajo, in zaradi številih objav na družbenih omrežjih, so s splitskega Inštituta za oceanografijo in ribištvo sporočili, da so v teh dneh ponekod v Jadranu priča množičnim pojavom sodčkastih salpovcev. To so želatinasti planktonski organizmi, ki spadajo v skupino pelagičnih plaščarjev. 

"Eksplozije populacije salpovcev, vključno z najbolj znanimi vrstami, kot so Salpa maxima, Salpa fusiformis in Thalia democratica, niso neobičajne ali zaskrbljujoče, ampak so običajno posledica kombinacije okoljskih in podnebnih dejavnikov, ki ustvarjajo idealne pogoje za njihovo množično rast in razmnoževanje," pojasnjujejo. 

Kaj so salpovci?

Salpovci so znani po svojem skoraj popolnoma prozornem cilindrično-cevastem telesu. Skozi prozorno zunanjo strukturo so vidni le notranji organi. Njihovo mehko, želatinasto telo je lahko in jim omogoča enostavno lebdenje v morju, opisujejo na splitskem institutu. 

Posamezen organizem zraste do 10 centimetrov, najdemo pa jih v kolonijah, ki so običajno sestavljene iz desetin v verige povezanih osebkov. Njihove verige so lahko dolge več metrov in pogosto ustvarjajo impresivne formacije v vodi. Napajajo se z nenehnim črpanjem vode skozi telo, hranijo pa s filtracijo in tako zbirajo mikroalge fitoplanktona. Zato povečanje količine fitoplanktona v morju, ki se običajno pojavi zgodaj spomladi in jeseni, posledično spodbuja nenaden porast populacij organizmov, ki se z njim prehranjujejo, razlagajo. 

Eksponentna rast v kratkem času

Ker imajo salpovci sposobnost hitrega kloniranja z nespolnim razmnoževanjem, jim to omogoča eksponentno rast v populacijah v kratkem času, ko so razmere ugodne. Po izčrpanju pogojev za njihovo rast bo populacija po pričakovanjih začela hitro upadati, mirijo morski biologi. 

Spremembe v kroženju morske vode lahko združujejo salpovce v velikih skupinah na določenih lokacijah vzdolž otoških obal, kot se dogaja zdaj, tako da lahko na videz velika prisotnost teh želatinastih organizmov prevladuje v podvodnem okolju. 

Čeprav so takšni pojavi del naravnega življenjskega cikla salpov in sami po sebi niso skrb zbujajoči, je treba njihovo pogostost in vztrajnost pozorno spremljati, saj lahko nakazujejo spremembe v ravnovesju v morskih prehranjevalnih spletih, še posebej v luči izrazite podnebne spremenljivosti, ki smo ji priča danes, še poudarjajo hrvaški strokovnjaki. 

Vedno več meduz?

Čeprav v tem primeru ne gre za kakšne nevarne vrste želatinastih organizmov, se zdi, da število meduz, ki vznemirjajo kopalce v Jadranu, narašča. Dolgoročno je večja možnost, da bi se želatinasti organizmi bolj razširili, saj imajo v primerjavi z nekaterimi drugimi morskimi organizmi manjšo potrebo po organski hrani, ker so v več kot 95 odstotkih sestavljeni iz vode, smo že poročali. 

Kot je za naš portal pojasnila Alenka Malej, dolgoletna sodelavka Morske biološke postaje Piran, so na določenih območjih v Jadranu pojavi cvetenja meduz v zadnjih desetletjih res pogostejši in večkrat masovni. Globalno gledano pa to, vsaj do leta 2010, ne velja, saj so bile meduze res številčnejše le v nekaterih morjih. Malejeva je bila namreč članica skupine raziskovalcev, ki se je ukvarjala z globalnimi pojavi meduz, pri tem pa so upoštevali zgodovinske podatke. V prispevku, objavljenem leta 2013, so pokazali, da predpostavka o naraščajočem številu drži le za nekatera morska območja (npr. v Jadranskem, Črnem, Baltiškem in Japonskem morju), ponekod pa se je njihovo število zmanjšalo. Opozorili so, da gre morda za dolgoročna nihanja.

Kot pojasnjuje, je razlog za občutek, da je meduz več, tudi v tem, ker so bili v preteklosti ti pojavi premalo opazovani. Danes so na masovne pojave meduz veliko bolj pozorni tako ljudje, ki hodijo na morje, kot raziskovalci, zato se jih večkrat zabeleži, pravi. Zanesljivo pa je, da so bili takšni pojavi tudi v preteklosti, izpostavlja. Z geologi se ukvarjajo s fosilnimi meduzami, tako so fosile meduz odkrili tudi v kamnolomu v Elerjih. O prisotnosti meduz pri nas tako lahko govorimo za 50 do 60 milijonov let v preteklosti. Kot poudarja, je masovno pojavljanje meduz res pogosto in nekaj k temu prispevamo ljudje, a iz tega ni mogoče izpeljati katastrofalnih zaključkov. Za Jadran so raziskovalci iz Slovenije, Hrvaške in Črne gore naredili pregled za zadnjih 30 let. Kot se je izkazalo, je nekaterih vrst  meduz danes res več. Pri tem gre predvsem za klobučnjaške meduze: veliki klobučnjak (Rhizostomapulmo), za te meduze so v zadnjem desetletju zabeležili več masovnih pojavov, prav tako za uhati klobučnjak (Aurelia solida), razlaga.