Global E-waste monitor napoveduje, na bo do leta 2030 letno nastalo 74 milijonov ton e-odpadkov. Svetovno nastajanje e-odpadkov se torej letno povečuje za dva milijona ton ali za okoli tri do štiri odstotke, kar pripisujejo predvsem višji stopnji porabe elektronike, krajšemu življenjskemu ciklu izdelkov in omejenim možnostim popravil, pravijo v Zeosu.

V slovenski družbi za ravnanje z električno in elektronsko opremo navajajo podatke, da v Evropi 11 od 72 e-naprav v povprečnem gospodinjstvu ni več v uporabi ali je pokvarjenih. Po navedbah Zeosa je bilo leta 2019 ustrezno obdelanih in recikliranih 17,4 odstotka teh odpadkov.

Med razlogi za slabo reciklažo teh izdelkov navajajo predvsem varnost podatkov, vrednost izdelka, težko dostopne točke za oddajo aparatov in negotovost glede ustreznega recikliranja.

Odpadna elektronika je bogat vir surovin

Direktor programa SCYCLE in vodja urada UNITAR v Bonnu v Nemčiji Rüdiger Kühr pravi, da je vrednost komponent električne in elektronske opreme v t. i. "mestnih rudnikih" ogromna.

"Tona zavrženih mobilnih telefonov je bogatejša z zlatom kot tona rude zlata," je dejal in navedel podatke, da je v milijon mobilnih telefonov na primer vgrajenih 24 kilogramov zlata, 16.000 kg bakra, 350 kilogramov srebra in 14 kilogramov paladija, torej virov, ki jih je mogoče pridobiti in vrniti v proizvodni cikel. "In če teh materialov ne recikliramo, je treba izkopati nove zaloge, kar škoduje okolju," je opozoril.

Poleg tega vsaka tona reciklirane odpadne električne in elektronske opreme prepreči približno dve toni emisij ogljikovega dioksida.

Poziv k pravilnemu ravnanju z e-odpadki in podaljševanju njihove življenjske dobe

Namen mednarodnega dneva e-odpadkov, ki v organizaciji foruma WEEE, ki združuje organizacije s področja ravnanja z e-odpadki, letos poteka četrto leto zapored, je dvigniti ozaveščenost posameznikov na področju pravilnega ravnanja z e-odpadki in odpadnimi baterijami ter spodbuditi potrošnike k pravilni oddaji e-odpadkov oziroma k podaljševanju njihove življenjske dobe.

"Številni dejavniki vplivajo na to, da bo sektor elektrike in elektronike učinkovit in krožen, tudi ravnanje potrošnikov. Letošnji mednarodni dan e-odpadkov daje velik poudarek na vsakega posameznika. Dokler državljani ne vrnejo rabljene, pokvarjene opreme, je prodajo ali podarijo, bomo morali še naprej pridobivati povsem nove materiale, ki povzročajo veliko okoljsko škodo," je zapisal generalni direktor foruma WEEE Pascal Leroy.

Lani se je dogodku pridružilo več kot 120 organizacij iz 50 držav po vsem svetu in vsaj toliko jih pričakujejo tudi letos.

Med e-odpadki tudi še delujoče naprave

V Sloveniji je po navedbah Zeosa za oddajo odpadne elektronike dobro poskrbljeno, saj je na voljo več različnih mest za oddajo, od uličnih zbiralnikov do zbirnih centrov izvajalcev služb ravnanja z odpadki. Tudi stopnja recikliranja vsako leto narašča, a bi lahko ustrezno zbrali še mnogo več, menijo.

Opažajo, da se tudi med pravilno zbranimi e-odpadki najde med enim in dvema odstotkom še delujočih naprav, ki po nepotrebnem končajo v predelavi materiala.

Zeos se je v sklopu projekta Life Spodbujamo e-krožno zavezal k postavitvi in upravljanju kotičkov za ponovno uporabo. Kotički so trenutno postavljeni pri 17 zbirnih centrih po državi, do konca letošnjega leta naj bi jih še šest, ob koncu projekta, ki se bo zaključil leta 2024, pa naj bi jih bilo v državi skupaj 60.