Vrečke za enkratno uporabo, plastenke, plastični pribor, embalaža za hrano za enkratno uporabo in različni zavoji so najbolj pogosti plastični odpadki, ki končajo v svetovnih morjih in jih onesnažujejo. Znanstveniki opozarjajo, da je izjemnega pomena, da se onesnaževanje tako prekine pri samem viru. Pozivajo k prepovedi embalaže za enkratno uporabo in k večji odgovornosti proizvajalcev.  Kot smo že poročali, je Evropska unija že prepovedala nekatere izdelke za enkratno uporabo, kot so slamice in palčke za ušesa, a kot opozarjajo znanstveniki, to ne sme odvrniti pozornosti od jedra problema, piše Guardian. 

"Ni nas presenetilo odkritje, da je bilo 80 odstotkov odpadkov, ki smo jih analizirali, plastičnih, kar nas je presenetilo, je bilo to, v kolikšni meri se je pojavila plastična embalaža hrane in pijače," je dejala Carmen-Morales Caselles s španske Univerze v Cadizu, ki je vodila raziskavo. 

Kot je ocenila, bodo te informacije še posebej pomembne za nove pakete zakonodaje, ki bi lahko naslovili enega najbolj perečih problemov razvitega sveta. Slamice in palčke za ušesa, ki so del obstoječe zakonodaje EU, so namreč zajemale le 2,3 odstotka vseh analiziranih odpadkov. "Dobro je, da se ukrepa glede plastičnih palčk za ušesa in slamic, a če k temu ne bomo dodali še prepovedi oziroma omejitve najbolj pogostih odpadkov, to je enkratna embalaža za hrano, ne naslavljamo bistva problema."  

Profesor Richard Thompson z Univerze Plymouth iz Združenega kraljestva je rezultate komentiral: "Ti podatki, dokumentirani na takšen način, so izjemno koristni. V javnosti je lahko namreč pogosto nasprotovanje ukrepom, ker ni objavljene študije, ki bi potrjevala upravičenost takšnih ukrepov." 

Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Sustainability. Znanstveniki so v njej sklenili, da so največji delež odpadkov sestavljale plastične vrečke in ovitki ter embalaže za hrano, plastični jedilni pribor, plastenke, steklenke ter pločevinke. V raziskavo so zajeli predmete, večje od treh centimetrov, ki so jih lahko identificirali, izključili so manjše delce in mikroplastiko. Odpadke so glede na vrsto razdelili na embalažo za hrano, toaletne pripomočke in gospodinjske odpadke.

Največje koncentracije odpadkov so zajeli v plitvinah in na morskem dnu v bližini obal. Znanstveniki so to pojasnili s tem, da so veter in vetrovi nenehno potiskali odpadke proti obali. Ribiške odpadke in mreže so našli skoraj v celoti izključno na odprtem morju. 

Druga raziskava, objavljena v isti reviji, je preučevala odpadke, ki v morja vstopijo iz 42 evropskih rek. Ugotovili so, da Turčija, Italija in Združeno kraljestvo prispevajo največji delež k plavajoči plastični nesnagi. "Ukrepi za preprečevanje onesnaženja se ne morejo začeti na ustjih rek," je opozoril Daniel González-Fernández z Univerze v Cádizu, ki je vodil drugo raziskavo. "Onesnaženje je treba ustaviti pri samem viru, da odpadek sploh ne stopi v okolje, kjer ne bi smel."  Maja je recimo Greenpeace razkril, da so plastiko, ki so jo iz Velike Britanije pošiljali v Turčijo, namesto da bi jo tam reciklirali, preprosto zažgali ali odvrgli v morje, kjer je onesnažila ekosistem, je spomnil. 

Raziskovalci predlagajo prepoved za plastične izdelke, ki bi se jim lahko v popolnosti izognili, ker imamo druge, okolju bolj prijazne alternative. Poudarili so, kako pomembno je, da vsaka država v boju s plastičnim onesnaženjem čim bolj omeji uporabo plastike za enkratno uporabo. Kot je namreč poudarila Nina Schrank iz Greenpeaca, nam ne bo nikoli uspelo reciklirati tolikšne količine odpadne plastike, kot je trenutno proizvajamo. Thompson je za Guardian  še izpostavil: "Kar se dogaja v svetovnih morjih, je le simptom problema. Problem in njegova rešitev pa se nahajata na kopnem, kjer moramo reagirati in preprečiti takšne scenarije."

 Svetovna proizvodnja plastike je zaradi pandemije covida-19 upadla

Svetovna proizvodnja plastike je sicer lani, kot rezultat posledic pandemije covida-19, prvič po kriznem letu 2008 upadla. Po podatkih industrijskega združenja PlasticsEurope je svetovna proizvodnja lani dosegla 367 milijonov ton, kar je 0,3 odstotka manj kot leta 2019. Gre za tretji letni upad po drugi svetovni vojni, je pisala STA. Proizvodnja plastike je namreč pred tem upadla dvakrat, leta 1973 kot posledica naftne krize in v letu 2008 kot posledica finančne in gospodarske krize.

Na lansko zmanjšanje obsega proizvodnje plastike je po ugotovitvah združenja vplivala pandemija covida-19. Čeprav je proizvodnja na svetovni ravni upadla, pa se je na Kitajskem, kjer proizvedejo tretjino vse plastike na svetu, vseeno povečala, in sicer za en odstotek. V Evropi so proizvedli 5,1 odstotka manj plastike. Avtomobilski sektor, ki je največji potrošnik plastike, je lani porabil 18 odstotkov manj plastike. Sedemindvajsterica držav EU trenutno predstavlja le 15 odstotkov svetovne proizvodnje plastike, potem ko je bil leta 2010 delež 21-odstoten. ZDA so lani predstavljale okoli 19-odstotni delež v proizvodnji plastike na svetovni ravni, potem ko je bil pred 10 leti delež 20-odstoten.