Vročinski valovi v Evropi in Srednji Aziji so v zadnjih letih vse bolj pogosti in vse bolj ekstremni. Znanstveniki pa opozarjajo, da se bo po vsej regiji pogostost vročinskih valov v prihodnjih letih le še povečala. Vročinski valovi najbolj ogrožajo dojenčke in majhne otroke, saj v primerjavi z odraslimi slabše uravnavajo svojo telesno temperaturo. Otroci so še posebej občutljivi na vplive vročinskih valov, zaradi česar so izpostavljeni resnim boleznim, vključno s toplotnim udarom. Poleg tega pa vročinski valovi vplivajo tudi na otrokovo sposobnost koncentracije in učenja.

UNICEF je analiziral najnovejše razpoložljive podatke (2020) iz 50 držav Evrope in Srednje Azije in ugotovil, da je polovica otrok v regiji že zdaj izpostavljena frekvenci vročinskih valov. Po najbolj konservativnem scenariju povišanja globalne temperature za 1,7 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo, bodo do leta 2050 visoki frekvenci vročinskih valov izpostavljeni vsi otroci v Evropi in Srednji Aziji. 81 odstotkov jih bo izpostavljenih dolgotrajnim vročinskim valovom, 28 odstotkov pa vročinskim valovom z ekstremno visokimi temperaturami.

"Ko gre za vplive podnebne krize, najbolj trpita zdravje in dobro počutje otrok," ugotavlja Regina De Dominicis, regionalna direktorica organizacije UNICEF za Evropo in Srednjo Azijo. 

Kako lahko ukrepajo vlade?

Ker večina odraslih vročino doživlja drugače, starši in skrbniki pri otrocih včasih težko prepoznajo nevarne situacije ali simptome, povezane z vročino. To pa lahko še dodatno vodi v ogrožanje zdravja otrok. Zato bi morale vlade po vsej Evropi in Srednji Aziji takoj začeti z naložbami v ukrepe za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam. 

Kot predlaga UNICEF, je treba blažitev in prilagajanje vročinskim valovom vključiti v nacionalno določene prispevke (NDC) za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, nacionalne načrte prilagajanja (NAP) ter politike zmanjševanja in obvladovanja tveganja nesreč, pri čemer naj bodo otroci v središču vseh načrtov. Poleg tega pozivajo, naj vlade vlagajo v primarno zdravstveno varstvo za podporo pri preprečevanju, zgodnjem ukrepanju, diagnosticiranju in zdravljenju bolezni, povezanih z vročino, vključno z usposabljanjem zdravstvenih delavcev in učiteljev v skupnostih.

Svetujejo tudi, da vlade vlagajo v nacionalne sisteme zgodnjega opozarjanja na vročinske valove in vremenske težave, izvedejo ocene vplivov poseganja v okolje na lokalni ravni ter podprejo pobude za pripravljenost na izredne razmere in krepitev odpornosti prebivalstva. Prilagoditi je treba storitve za zagotavljanje čiste pitne vode, sanitarij in higiene, zdravstva, izobraževanja, prehrane, socialne zaščite in varstva otrok, za obvladovanje posledic vročinskih valov. 

Vlade bi morale zagotoviti ustrezno financiranje intervencij za zaščito otrok in njihovih družin pred vročinskimi valovi. Po drugi strani pa je treba otroke in mlade opremiti z informacijami o podnebnih spremembah ter veščinami za aktivno razvijanje in vzdrževanje trajnostno naravnane in okoljsko ozaveščene družbe, svetujejo v organizaciji UNICEF. 

Ker je dvig povprečne globalne temperature posledica podnebnih sprememb, ki jih povzročajo človeške dejavnosti, UNICEF vlade po vsej Evropi in Srednji Aziji poziva, naj zmanjšajo emisije CO2. S tem lahko omejijo globalno segrevanje na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijsko ravnjo. Do leta 2025 pa bi morale vlade podvojiti financiranje za prilagajanje podnebnim spremembam.