Nemška agencija za nadzor bolezni opozarja, da bodo naraščajoče temperature zaradi globalnega segrevanja povečale verjetnost vročinskega udara, bolezni in drugih zdravstvenih tveganj, je poročal AP.  Z Inštituta Roberta Kocha so tako sporočili, da lahko bolezni pljuč zaradi gozdnih požarov in PM delcev v prihodnosti postanejo vse večji problem, prav tako kožni rak zaradi povečanega ultravijoličnega sevanja. 

Širjenje tujerodnih klopov in komarjev 

V prvem od treh poročil inštituta o vplivu podnebnih sprememb v Nemčiji, objavljenem v Journal of Health Monitoring, so avtorji kot primer izpostavili nedavni prihod tropskih klopov v državo. Vrsto klopov Hyalomma, ki je navajena na tropsko vročino in sicer živi v Afriki, Aziji in Južni Evropi, so v Nemčiji odkrili na domačih živalih, konjih in ovcah, in sicer podvrsti Hyalomma marginatum in Hyalomma rufi. 

Vrsta ni le občutno večja od v Nemčiji običajnih klopov, temveč lahko prenaša povzročitelje drugih bolezni. Prenašajo lahko povzročitelje različnih bolezni, tudi virusnega povzročitelja krimsko-kongoške hemoragične mrzlice. Eden izmed v Nemčiji odkritih primerkov je prenašal nevarno bakterijo Rickettsia aeschlimannii, ki je povzročitelj pegavice. Ta pri ljudeh povzroča spremembe na koži in vročino, smo poročali. 

V poročilu so izpostavili tudi azijske tigraste komarje, ki lahko širijo dengo, rumeno mrzlico in virus Zika. Ti se selijo v nove regije, ki so bile prej prehladne za to vrsto. 

Ugodnejši pogoji za širjenje bakterij 

Naslednje tveganje predstavljajo bakterije Vibrio, ki uspevajo v slani vodi pri temperaturah nad približno 20 stopinj Celzija. Patogeni lahko vstopijo v telo skozi majhne razpoke na koži in povzročijo hudo bolezen pri ljudeh z oslabljenim imunskim sistemom, razen če jih hitro zdravimo z antibiotiki. Na nemški obali Baltskega morja je bilo v zadnjih letih več primerov med plavalci, ki so se okužili z bakterijo Vibrio, so izpostavili v poročilu.

Bakterije iz rodu Vibrio povzročajo bolezni pri človeku in morskih živalih. Najbolj razširjen je Vibrio cholerae, ki povzroča kolero, je pojasnjeno na straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Širi se z okuženo vodo in hrano (vodni organizmi, školjke), predvsem v deželah z neurejenimi higienskimi razmerami. V rod Vibrio spada tudi V. parahaemolyticus, ki je morski organizem in ga najdemo v školjkah, rakih in ribah. Človek se okuži z uživanjem surovih školjk in rib (npr. suši). Okužba pri človeku povzroča gastroenteritis in zunajčrevesne okužbe, možna je tudi infekcija kože, zaradi izpostavljanja nezaceljene rane topli morski vodi.

Vročinski valovi 

Največjo nevarnost pa predstavljajo dolgotrajni vročinski valovi, so si enotni strokovnjaki. Znanstveniki svarijo, da bodo z napredovanjem podnebnih sprememb ti postali pogostejši in ekstremnejši. Na Inštitutu Roberta Kocha so ugotovili, da je lani v Nemčiji med vročinskimi valovi umrlo približno 4500 ljudi. 

Ena izmed posledic globalnega segrevanja so vročinski valovi, ki imajo po vsem svetu vpliv na povečano število prezgodnjih smrti in povečano število sprejemov v bolnišnice zaradi različnih vzrokov, izpostavljajo tudi na slovenskem NIJZ. 

Analize so pokazale, da se je število umrlih v Sloveniji v času vročinskih valov od leta 2006 do leta 2015 povečalo v primerjavi z leti od 1999 do 2005, predvsem so umirali stari ter tisti z akutnimi in kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi. Po letu 2015 se je število umrlih v času vročinskih valov stabiliziralo in ni bilo statistično značilno preseženih smrti. Razlogi za to so verjetno tudi preventivni javnozdravstveni ukrepi in opozarjanje. 

Še posebej ogroženi so tisti, ki živijo v predelih z veliko betona. Mestni toplotni otok in posledično vročinski stres predstavljata resno grožnjo za zdravje prebivalcev, svari Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO), smo že poročali. "Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napovedujejo trend naraščanja pogostosti in intenzivnosti vročinskih valov, ki močno vplivajo na naše mesto in vsakdanje življenje," opozarja Gorenc. 

Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci mest poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov. Visoke temperature lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot je vročinska kap, s posebnim tveganjem za starejše, otroke, kronične bolnike, udeležence športnih dogodkov in delavce na prostem, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO).