Ekstremni vročinski valovi bodo do konca desetletja postali veliko bolj pogosti, razen če občutno znižamo emisije, svarijo strokovnjaki. Rekordni vročinski valovi, ki smo jim bili priča to poletje, bodo postali vedno bolj pogosti. Kot ugotavlja nova raziskava, pa je to, kako pogosti bodo, odvisno od tega, koliko bomo v naslednjih nekaj letih uspeli znižati emisije toplogrednih plinov. Kot kažejo ugotovitve nove raziskave, objavljene v znanstveni reviji Communications Earth&Environment, se mora svet pripraviti na pogostejše temperature, ki jih stroka tudi uradno dojema kot nevarne, povzema AP. 

Dozdajšnje raziskave so že pokazale, da višje temperature škodujejo zdravju, saj povzročajo povečano tveganje za srčne napade, poslabšanje duševnega zdravja in nesreče. Znanstveniki so, kot smo pisali, sicer že ugotovili, da je več kot tretjina smrti zaradi vročine po svetu posledica podnebnih sprememb. Raziskovalci so v eni izmed študij tako preučili smrti zaradi vročine v 732 mestih in ugotovili, da so bile vzrok za 37 odstotkov smrti višje temperature, te pa je povzročilo podnebno segrevanje, ki je posledica človeške dejavnosti. Znanstveniki svarijo še, da bo število smrtnih žrtev zaradi vročine z leti zaradi segrevanja ozračja še naraščalo. 

Število nevarno vročih dni bi se lahko do leta 2050 podvojilo 

V večini držav srednje zemljepisne širine so visoke temperature in vlažnost (vročinski indeks), ki se občuti kot 39,4 stopinje Celzija ali več, danes občasen pojav. Do sredine stoletja pa bi se lahko zgodilo, da bi takšne temperature na tem območju v povprečju občutili od 20- do 50-krat na leto. To pomeni, da bi se lahko število ekstremno vročih dni do leta 2050 kar podvojilo, do leta 2100 pa vsaj potrojilo, piše CNN. 

V večini ZDA bi tako lahko večino poletnih dni zaznamovale tako ekstremno visoke temperature, svarijo raziskovalci. Chicago je nevarni vročinski indeks, pri katerem se občutek toplote povzpne nad 39,4 stopinje Celzija, od leta 1979 do leta 1998 doletel le štirikrat. Raziskava pa kaže, da se bo število tako vročih in vlažnih dni do konca stoletja tam povzpelo do enajst na leto. Projekcije so bile narejene za scenarij, v katerem povprečna globalna temperatura ne bo narasla za več kot dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo. 

Še bolj zaskrbljujoče so napovedi za tropske države. Vročinski indeks 'ekstremno nevarno', ko občutek temperature preseže 51 stopinj Celzija, zdaj tam namreč le redko zabeležijo. A do konca stoletja se bodo v tropskem pasu, ki vključuje tudi Indijo, s takšnimi temperaturami soočali od enega do štirih tednov na leto, ugotavljajo.

Milijarde ljudi bodo zelo pogosto izpostavljene ekstremni vročini 

"To je strašljiva ugotovitev,"  ocenjuje vodja raziskave Lucas Zeppetello, klimatolog iz Harvarda. "Milijarde ljudi bodo zelo pogosto potencialno izpostavljene ekstremnim ravnem vročine. Gre za pojav, ki se prej praktično ni zgodil, zdaj pa se bo vsako leto," pojasnjuje za AP.  

Zeppetello in njegovi sodelavci so uporabili več kot 1000 računalniških simulacij, da so preučili verjetnost pojavnosti dveh različnih stopenj visoke vročine, ko toplotni indeks preseže 39,4 stopinje Celzija (nevarni) in 51 stopinj Celzija (izjemno nevarni). Izračunali so pogostost dni s takšnima indeksoma za leti 2050 in 2100 in to primerjali s tem, kako pogosto se je takšen občutek vročine pojavil od leta 1979 do 1998. Študija kaže več možnih scenarijev, pri čemer bi se lahko število nevarno vročih dni na globalni ravni povečalo za od trikrat do desetkrat, odvisno od dviga povprečne globalne temperature. 

Žal so napovedi te raziskave kredibilne, je za AP ocenila klimatologinja Jennifer Francis iz raziskovalnega centra Woodwell, ki ni sodelovala pri raziskavi. Zadnji dve poletji sta uvertura v vročo in soparno prihodnost, ki jo bodo zaznamovali smrtonosni vročinski valovi v Evropi, na Kitajskem, Indiji, ZDA, celo v Združenem Kraljestvu. 

Visoka toplotna obremenitev telesa lahko povzroči vročinsko kap 

Kot je za AP ocenila profesorica dr. Renee Salas iz Harvarda, ki se ukvarja z zdravstvenim vidikom vročine, je uporaba vročinskega indeksa, ki zajema ne le temperature ozračja, ampak tudi vlago, učinkovit in preudaren način za merjenje vpliva na zdravje ljudi. Kot je pojasnila, se z naraščanjem vročinskega indeksa naše telo vedno težje ohlaja, posledica tega pa je lahko celo vročinska kap.  

Vročina v okolju ima lahko številne škodljive vplive na zdravje, zlasti pri občutljivejših skupinah prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v obdobju visokih temperatur lahko škodljive vplive omilimo ali preprečimo, pravijo na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Vročina najbolj prizadene starejše in otroke. Bolj ogroženi so tudi bolniki z obolenji, ki vplivajo na uravnavanje toplote v telesu, na mobilnost in sposobnost presojanja (npr. bolniki s srčno-žilnimi obolenji). 

Daljše izpostavljanje vročini lahko povzroči kožne izpuščaje, vročinske krče, vročinsko izčrpanost, omedlevico ali vročinsko kap. Težave lahko preprečimo tako, da zmanjšamo toplotno obremenitev telesa. To lahko storimo z umikom v senco ali v hladnejše prostore, z omejitvijo fizične aktivnosti, uživanjem zadostne količine tekočine in izbiro primernih oblačil, svetujejo na NIJZ.