Podnebne spremembe in globalno segrevanje ozračja niso le globalen okoljski problem, temveč tudi socialni in zdravstveni, saj se z njegovimi posledicami spopada vedno večji delež svetovne populacije. Vročinski valovi so ena največjih naravnih katastrof – izmed vseh namreč terjajo največ življenj. Število vročinskih valov se je v obdobju 1986–2010 glede na obdobje 1961–1985 povečalo v vseh slovenskih krajih, največja sprememba pa je bila v Ljubljani, kjer se je število valov povečalo s 16 na 45. 

Predeli mesta, ki so najbolj izpostavljeni vročini, so deli z velikim številom betonskih površin in slabšo prevetrenostjo, kar na določenih predelih velja tudi za slovensko prestolnico. Tam se poleti pojavljajo številni mestni toplotni otoki. Gre za meteorološki pojav, pri katerem so temperature zraka v mestu opazno višje v primerjavi z mestno okolico – na vroč dan so lahko mesta tudi za več kot 5 stopinj Celzija toplejša kot njihovo zaledje, so ugotovili raziskovalci. Pojav je posledica različnih naravnih in človeških dejavnikov, med katere spadajo manjše število zelenih in vodnih površin, fizikalne značilnosti gradbenih materialov, slabša prevetrenost, večji nastanek odpadne toplote zaradi industrijske dejavnosti, prometa, uporabe klimatskih naprav idr.

Mestni toplotni otok in posledično vročinski stres predstavljata resno grožnjo za zdravje prebivalcev, svari Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za zdravje in okolje (IZO). "Poročila Medvladnega panela za podnebne spremembe (IPCC) napovedujejo trend naraščanja pogostosti in intenzivnosti vročinskih valov, ki močno vplivajo na naše mesto in vsakdanje življenje," opozarja Gorenc. 

Ob prihodu poletja in vročinskih valov je nujno, da prebivalci in obiskovalci Ljubljane poskrbijo za svoje zdravje in dobro počutje. Vročina ima namreč velik vpliv na počutje, produktivnost, svobodo pri izbiri prostočasnih aktivnosti, predvsem pa na zdravje meščanov. Visoke temperature lahko povzročijo resne zdravstvene težave, kot je vročinska kap, s posebnim tveganjem za starejše, otroke, kronične bolnike, udeležence športnih dogodkov in delavce na prostem, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). 

Dobra novica je, da lahko kot posamezniki s preventivnim in razmeram prilagojenim ravnanjem preprečimo večji del škode za svoje zdravje, z ustreznim znanjem o prepoznavanju znakov in ukrepih v primeru vročinskih bolezni pa zaščitimo tudi svoje bližnje, izpostavljajo.

"Vročinski stres se pojavi, ko organizem ni sposoben uravnavati svoje notranje temperature zaradi izpostavljenosti visokim temperaturam okolja. Zato je v času vročinskih valov ključnega pomena upoštevanje preventivnih ukrepov za ohranjanje zdravja in dobrega počutja. Redna hidracija, izogibanje najbolj vročim delom dneva in nošenje lahkih, svetlih oblačil so le nekateri izmed načinov, kako se lahko zaščitimo pred vročinskim stresom. Še posebej pozorni moramo biti na starejše, otroke in kronične bolnike, saj so ti najbolj občutljivi na visoke temperature. Upoštevanje teh ukrepov lahko bistveno zmanjša tveganje za nastanek zdravstvenih težav, kot so vročinski udar, dehidracija in druga vročinska obolenja," opozarja Gorenc.

Pomembno pa je seveda tudi dodatno ozaveščanje o preventivnih ukrepih in prepoznavanju simptomov vročinskega stresa, med katere spadajo omotica, glavoboli in mišični krči. Slednji lahko v primeru neukrepanja privedejo do bruhanja, izgube zavesti in celo smrtnih žrtev. 

Namen projekta Ledenik je ozaveščanje o problematiki vročinskih valov

Splošno zavedanje o vplivu vročine med ljudmi že obstaja, a je potrebno konstantno ozaveščanje, predvsem o nevarnosti vročine za ranljive skupine in o preventivnih ukrepih za zaščito v času vročinskih valov. Pri Inštitutu za zdravje in okolje so v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana zato zasnovali projekt Ledenik. 

Namen projekta je ozaveščanje javnosti o problematiki vročinskih valov, saj mestno okolje z znanim učinkom toplotnega otoka v poletnih mesecih predstavlja resno grožnjo zdravju ljudi. Projekt vsebino, ki se nanaša na zaščito, preventivne ukrepe v času vročinskih valov, zdravstvene posledice in ukrepe v primeru nujnih stanj ter druge vidike omenjene problematike, postavi v prostor s pomočjo orientacije.

Prebivalce in obiskovalce Mestne občine Ljubljana tako nagovarjajo minimalistični plakati, razporejeni po središču mesta. Na teh plakatih, ki jih je mogoče najti s pomočjo zemljevida na spletni strani projekta, je dodana tudi QR-koda, prek katere lahko udeleženci orientacije po mestu dostopajo do vsebine, povezane z zaščito in preventivnimi ukrepi med vročinskimi valovi, zdravstvenimi posledicami, ukrepi v primeru nujnih razmer ter drugimi vidiki te problematike. 

Kje se lahko v prestolnici izognemo vročini? 

Na srečo je v Ljubljani kar nekaj krajev, kjer se lahko izognemo vročini – tako na prostem kot v notranjih prostorih. Parki, zelena območja ob Ljubljanici ter knjižnice so le nekateri primeri takih javno dostopnih zatočišč, naštevajo v IZO. V prihodnosti pričakujemo vedno pogostejše in intenzivnejše ekstremne vremenske pojave, vključno z vročinskimi valovi. Ključnega pomena so torej zavedanje o preventivnih ukrepih za zmanjšanje njihovega vpliva na prebivalce ter odločna dejanja, ki bodo v prihodnosti poskrbela za bolj zeleno in na vročino odporno Ljubljano, so sklenili.