Povprečne globalne temperature bi lahko presegle 29 stopinj Celzija, kar bi nas potisnilo izven cone tistega, kar znanstveniki imenujejo "človeška podnebna niša".  Več kot petina človeštva bi lahko bila tako do konca stoletja izpostavljena nevarno visokim temperaturam, opozarjajo znanstveniki. 

Kot poroča Euronews, nova študija Univerze v Exetru ugotavlja, da smo v skladu s trenutno podnebno politiko na dobri poti, da se ozračje segreje za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje. Raziskava je bila objavljena v znanstveni reviji Nature Sustainability.

To bi preseglo zadano mejo segrevanja za 1,5 stopinje Celzija, ki jo ne smemo preseči, če se želimo izogniti "podnebni katastrofi", navaja Medvladni odbor ZN za podnebne spremembe (IPCC).

Zaradi segrevanja v tem obsegu bi bilo do leta 2100 dve milijardi ljudi, kar pomeni približno 20 odstotkov predvidenega svetovnega prebivalstva, izpostavljeno smrtno nevarni vročini in ekstremnim vremenskim razmeram.

Milijarda ljudi bi se lahko odločila za selitev v hladnejše kraje, pravijo znanstveniki, čeprav bi tudi tista območja, ki bi ostala znotraj podnebne niše, še vedno doživljala pogostejše vročinske valove in suše, ugotovitve povzema Guardian. 

Povprečne globalne temperature bi presegle 29 stopinj Celzija, kar bi nas potisnilo izven tistega, kar znanstveniki imenujejo "človeška podnebna niša", oziroma klimatskih pogojev, v katerih smo ljudje navajeni živeti. Optimalna temperatura za človeka je namreč med 13 in 25 stopinj Celzija. Razmere izven teh so prevroče, premrzle ali presuhe in povezane z višjo smrtnostjo, manjšo proizvodnjo hrane in nižjo gospodarsko rastjo.

Ekstremna vročina lahko vpliva tudi na našo sposobnost dela, razmišljanja in učenja. Lahko ima uničujoč vpliv na pridelke in poveča verjetnost konfliktov, nalezljivih bolezni in zapletov v nosečnosti. Profesor Či Šu z univerze Nandžing na Kitajskem, ki je tudi del raziskovalne skupine, pojasnjuje: "Tako visoke temperature so bile povezane s težavami, vključno s povečano umrljivostjo, zmanjšano produktivnostjo dela, zmanjšano kognitivno zmogljivostjo, oslabljenim učenjem, škodljivimi učinki, zmanjšanim donosom pridelka, povečanimi konflikti in širjenjem nalezljivih bolezni."

Ko se bo ta učinek širil, bo več ljudi razseljenih s svojih domov ali migriralo v hladnejše podnebje, svarijo. Nekatere države, kot je Indija, že danes trpijo zaradi posledic globalnega segrevanja, ki so posledica človeških aktivnosti, vključno s smrtnimi primeri zaradi vročine.  Indija bo še naprej ena najhuje prizadetih držav z največjim deležem prebivalstva, ki je izpostavljeno ekstremni vročini, sledijo ji Nigerija, Indonezija, Filipini in Pakistan. Celo kraji, ki ostajajo na hladnejši strani predvidenega segrevanja, bi bili izpostavljeni več vročinskim valovom in sušam.

Dr. Laurence Wainwright z univerze v Oxfordu v Veliki Britaniji je za Guardian dejal: "Ljudje smo se navadili živeti na določenih območjih pri določenih temperaturah. Ko se stvari spremenijo, se pojavijo resne težave, bodisi v smislu fizičnega zdravja, duševnega zdravja, kriminala in socialnih nemirov."

Znanstveniki zato poudarjajo, da moramo sprejeti nujne ukrepe, da preprečimo črne scenarije. Podnebne spremembe denimo vplivajo tudi na pojav duševnih težav in motenj preko nevarnosti, nesreč in globalnih okoljskih groženj ter družbenoekonomskih sprememb, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so tudi ekstremne vročine, poplave, nevihte, dvig morske gladine, požari v naravi in onesnaževanje oceanov, pa so pred kratkim opozorili na NIJZ.