Kot izpostavlja Lidija Živčič, vročinski valovi postajajo vse intenzivnejši in pogostejši: "Zaradi podnebnih sprememb bomo morali več pozornosti posvetiti problemu poletne energetske revščine, kot smo je do sedaj, tako v raziskovanju kot pri zbiranju podatkov, oblikovanju politik in pripravi ukrepov za naslavljanje problema."

Energetsko revščino v Sloveniji definiramo kot stanje, v katerem gospodinjstvo, katerega dohodek je nižji od praga tveganja revščine, ne more zadovoljiti svojih osnovnih potreb po energiji, zaradi neustreznih bivanjskih razmer ali nezmožnosti izpolnjevanja teh potreb po dostopnih cenah: "Poletna energetska revščina je v tej definiciji zajeta, saj gre za stanje, ko gospodinjstvo ne more zadovoljiti svojih potreb pri zagotavljanju primerno hladnega stanovanja. Hlajenje stanovanja je mogoče na veliko načinov, od primerne naravne ventilacije do zunanjega senčenja, zato klimatska naprava nikakor ni predpogoj za naslavljanje poletne energetske revščine."  

Kakšne posledice lahko ima takšna energetska revščina na dolgi rok, skupaj z dejstvom, da se bo planet vedno bolj segreval? Kot pove Živčičeva, so možne posledice povečanje števila smrtnih žrtev zaradi vročinskih valov, predvsem med starejšimi deli populacije, pa več zdravstvenih težav, povezanih z vročinskimi valovi, tudi povečanje stresa zaradi vročine.

Začaran krog klimatiziranih prostorov 

Hlajenje prostorov s klimatskimi napravami je lahko dvorezen meč, saj s pretirano uporabo klimatskih naprav porabljamo veliko energije, kar spet vpliva na segrevanje ozračja. Kako pristopiti k tej problematiki? Kot poudarja Živčičeva, se je, kadar je le mogoče, treba izogniti rabi klimatske naprave. S pravilnim načrtovanjem stavb, primerno izolacijo, dobrim senčenjem, naravno ventilacijo in pasivnim hlajenjem, se je rabi klimatske naprave v večini primerov mogoče izogniti, našteva. 

Zato je treba gradbene standarde okrepiti glede vseh teh pogledov, saj danes znamo delati stavbe, ki dobro ohranjajo toploto znotraj pozimi, nekoliko slabše pa nam gre pri oblikovanju stavb, ki bi toploto držale zunaj poleti. Klimatske naprave so problematične tako zaradi svojega vpliva na rabo energije in s tem na podnebje, kot tudi zato, ker prekomerno obremenjujejo naša električna omrežja. Vse bolj pogosto se pojavljajo primeri, ko omrežje ne zmore prenesti vseh klimatskih naprav, pa morajo zato operaterji omrežja prositi uporabnike, da jih izklopijo, pravi sogovornica.  

Kakšno je stanje v Evropi, ki se vedno bolj segreva?

V Evropi so zaradi vročinskih valov in posledično tudi zaradi poletne energetske revščine najbolj prizadeti južni in jugovzhodni deli kontinenta ter mediteranske države, vendar to ne pomeni, da drugi deli Evrope problema ne poznajo, nasprotno: pregrevanje se poleti pojavlja po vsej Evropi, tudi v državah z milejšim podnebjem, kjer je veljalo, da je ta pojav redek, izpostavlja: "Študije kažejo, da bi se lahko vročinski valovi do leta 2100 povečali za 50-krat, kar bi povzročilo več smrtnih žrtev zaradi hude poletne vročine. Skupaj z znaki, ki kažejo, da je vse več ljudi izpostavljenih različnim ranljivostim (nizki dohodki, brezposelnost ali negotova zaposlitev, pomanjkanje ustreznega stanovanja in prevoza, vse starejše prebivalstvo itd.), to vodi do ocene, da bo v prihodnosti poletna energetska revščina naraščala."

Smo v Sloveniji doslej naredili dovolj na tem področju?  Dovolj še zagotovo ne, se pa stvari premikajo, odgovarja Živčičeva. Letos poleti naj bi bil v javni razpravi akcijski načrt za naslavljanje energetske revščine, kar je vsekakor dobrodošel korak naprej, spomni: "Nas pa čaka še veliko dela, preden bomo lahko celovito naslovili poletno energetsko revščino. Problem moramo namreč pripoznati pri prilagajanju na podnebne spremembe ter prilagoditi načrte prilagajanja. Spremeniti moramo gradbene standarde in stanovanjske politike. Korenito moramo spremeniti politike urejanja prostora, še posebej v urbanih območjih, kjer močno potrebujejo usmerjenost proč od betona in tlakovanja v ozelenjevanje in osenčenje. Treba je tudi korenito spremeniti politike zaposlovanja v smer kakovostnih in dostojno plačanih delovnih mest. Ne navsezadnje, okrepiti moramo tudi zdravstvene politike za naslavljanje tega problema. Vsekakor pa so prvi najnujnejši koraki ozelenjevanje in senčenje urbanih središč, povečevanje števila parkov, pitnikov in vodnih teles, ustvarjanje t. i. podnebnih zaklonišč (npr. knjižnice, šole, drugi javni prostori)."