Glede na najnovejše podatke bo 30.000 ljudi na Madagaskarju do konca leta le korak oddaljenih od uničujoče lakote , medtem ko več kot 1,1 milijona ljudi že trpi zaradi hude lahkote. Na otoku se namreč borijo z ekstremno vročino, sušo in peščenimi nevihtami. Tako so pridelki mizerni, ljudje pa jedo užitne dele kaktusov, ki se sicer uporabljajo za krmo za živali, po poročanju agencije Enex svari agencija za hrano ZN. 

Kot poročajo novinarji Skynewsa, ki so se uspeli prebiti v državo, ki je še vedno težko dostopna zaradi koronskih ukrepov, so tam naleteli na srce parajoče prizore. Kot poročajo iz prve roke, otroci tam zaradi lakote hirajo, medtem ko njihove izčrpane mame prosijo za pomoč. "Poslušali smo, kako starešine v vaseh na kolenih prosijo za pomoč svet, saj njihovi otroci na krožniku ne dobijo nič drugega kot kaktusove  plodove. Sprehodili smo se ob  presušenih strugah, ki jim ni bilo videti konca, medtem ko so ljudje obupano kopali, da bi se prebili do pitne vode," so orisali dogajanje. 

Ljudje stradajo  zaradi podnebnih sprememb, ki jih niso povzročili

Kamor koli so se odpravili, so naleteli na ljudi z iztegnjenimi rokami, ki so upali na kakršno koli pomoč, ki bi jim pomagala preživeti naslednji dan, so orisali težko situacijo, v kateri so se znašli prebivalci Madagaskarja.  

Ljudje na tem otoku stradajo, kar je prvenstveno posledica podnebnih sprememb, ki jih niso sami povzročili, izpostavljajo v Združenih narodih. Ti so sporočili, da je četrti največji otok na robu grozovite lakote, ki bo verjetno prvič v zgodovino zapisana kot posledica ekstremnih vremenskih vzorcev. In to v državi, ki v zrak izpusti skoraj ničelne emisije toplogrednih plinov. 

Na otoku ne trpijo le najhujše suše v zadnjih 40 letih, ampak so tudi žrtve številnih ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so uničujoči cikloni, divjanje vetrov in peščenih neviht, ki so pokopale številne vasi in ljudi prisilile k begu. Postali so podnebni begunci. Zaradi podnebnih sprememb, ki so številne prisilile v migracije, se tako ljudje soočajo s hudo lahkoto. In dogajanje v tej državi je predogled, kaj lahko svet pričakuje v prihodnosti, opozarjajo Združeni narodi. 

Dogajanje na Madagaskarju je naš zadnji klic, da se zbudimo, svarijo Združeni narodi. David Basley iz programa za hrano ZN je tako poudaril, da je to, kar se dogaja v tej otoški državi začetek tega, kar lahko pričakujemo in občutimo kot posledico globalnega segrevanja, poroča Independent. In to kar se dogaja, je srce parajoče, je izpostavil. Ljudje tam prodajajo kar lahko, da bi si lahko kupili hrano za preživetje. 

Do leta 2050 bi lahko dobili 216 milijonov podnebnih beguncev

Približno 38 milijonov ljudi po celem svetu je bilo lani zaradi podnebnih sprememb razseljenih, zato pa so postali ranljivi in izpostavljeni lakoti. Eden izmed črnih scenarijev predvideva, da bi lahko do leta 2050, če ne ukrepamo, dobili 216 milijonov podnebnih beguncev. 

To je leto, ki so si ga zadale države razvitega sveta, med njimi sicer ni Kitajske, Rusije in Indije, da bodo dosegle podnebno nevtralnost. O tem vprašanju sicer svetovni voditelji razpravljajo na dvotedenski podnebni konferenci v Glasgowu. 

Ko je Beasley prevzel funkcijo v ZN, so bili glavni razlog za lakoto vojni konflikti, zdaj pa v ospredje prihajajo podnebne spremembe, je izpostavil v pogovoru za Independent. Te so danes postale že vodili razlog za razseljenost ljudi po svetu, samo lani je bilo zaradi vremenskih šokov po svetu 38 milijonov podnebnih beguncev, opozarja. Svet mora videti, kaj se dogaja na Madagaskarju in se pri tem zavedati, da se takšen scenarij obeta marsikateri državi. 

Države v razvoju potrebujejo za prilagajanje in zaščito pred podnebnimi spremembami desetkrat več sredstev, kot jih dobijo zdaj

Države v razvoju potrebujejo za ukrepe za zaščito pred podnebnimi spremembami do desetkrat več sredstev, kot jim jih svet namenja trenutno, v objavljenem poročilu opozarja Program Združenih narodov za okolje (UNEP). 

Kot je poročala STA, četudi bi izpuste toplogrednih plinov ukinili danes, bi bili vplivi podnebnih sprememb z nami še več desetletij, je opozorila izvršna direktorica UNEP Inger Andersen.

Kot je izpostavila, je treba pospešiti ambicije za financiranje ukrepov za prilagoditev na spremembe, kot so intenzivne nevihte, poplave in suše, saj bo le tako mogoče pomembno zmanjšati škodo in izgube zaradi globalnega segrevanja. "Nov korak je potreben zdaj," je pozvala Andersenova.

Najbolj so sicer na udaru revne države, ki so v okviru podnebne konference COP26, ki poteka v Glasgowu, razvite države pozvale k spoštovanju zaveze, da jim za zaščito pred podnebnimi spremembami letno namenijo 100 milijard dolarjev. Doslej se jim je zagotavljalo le del tega zneska, v celoti pa naj bi ga prejele najhitreje prihodnje leto. 

Poročilo UNEP medtem navaja, da bi samo države v razvoju za prilagoditvene ukrepe do leta 2030 potrebovale 300 milijard dolarjev letno, do leta 2050 pa celo 500 milijard dolarjev letno. "Skupaj so ocenjeni stroški prilagoditvenih ukrepov v državah v razvoju od pet- do desetkrat višji od trenutnih finančnih tokov za ta namen, razkorak pa se še povečuje," so opozorili v UNEP.

Leta 2019 so bogate države državam v razvoju na račun podnebnih sprememb namenile 79,6 milijarde dolarjev, pri čemer pa sta šli dve tretjini teh sredstev za zmanjšanje izpustov in ne za same prilagoditvene ukrepe.