Svet je ta teden pretreslo podnebno poročilo IPCC, v katerem so najuglednejši znanstveniki posvarili svet, da je – če se želimo izogniti katastrofalnim posledicam – zadnji čas, da ukrepamo. Svet se mora pripraviti na intenzivnejša deževja in s tem povezane poplave, v drugih regijah pa na suše. Spremenili se bodo vzorci deževja, dvig morske gladine pa bo prinesel poplave na obalah in erozijo bregov, so opozorili v novem poročilu IPCC. 

Kot so zapisali v poročilu, je bil trajen dvig morske gladine že sprožen in je neustavljiv. Gladina morja se bo zaradi segrevanja oceanov in taljenja ledenikov dvigala še tisoče let, svari poročilo. "Ne glede na to, kako hitro bomo zmanjšali emisije, se na globalni ravni po vsej verjetnosti obeta povprečen dvig morske gladine za približno 15–30 cm do sredine stoletja," opozarja dr. Bob Kopp, vodilni avtor poglavja poročila, ki analizira dvig morske gladine, piše Independent. 

 Države v razvoju se težko prilagajajo podnebnim spremembam

A podnebne spremembe so že spremenile svet, še posebej na udaru pa so države v razvoju, kjer so velikokrat nemočni proti podnebnim spremembam, saj med drugim nimajo razvitih učinkovitih mehanizmov za prilagajanje posledicam podnebnih sprememb, opozarjajo Združeni narodi. 

Sky News je obiskal skupnost žensk v Bangladešu, ki so posledice podnebnih sprememb občutile na lastni koži, saj so bile  primorane postati podnebne migrantke. Zaradi naraščajoče gladine morja v domačih vaseh so namreč morale zapustiti svoje domove, potem pa jih je čakala kruta usoda. 

Novinarje SkyNewsa je poročanje o posledicah podnebnih sprememb tako pripeljalo v bordel na jugozahodni obali Bangladeša. Ženske tukaj kličejo 'dekleta' in kolibe, ki so nanizane ena ob drugi, so namenjene delu, ne počitku. Pervin je ena izmed stanovalk v tej nenavadni skupnosti. Pri 15 letih je bila žrtev trgovine z belim blagom. Potem ko so preprodajalci ukanili njeno družino, so jo prodali v bordel, ki je zdaj (ironično) njeno edino zatočišče.

Države v razvoju si sicer prizadevajo, da bi se zaščitile pred posledicami podnebnih sprememb oziroma da bi razvile boljše mehanizme za prilagajanje podnebnim spremembam, ki ogrožajo življenje ljudi na izpostavljenih območjih. Kot piše BBC, pa Združeni narodi svarijo, da jim to zaradi obsežnih sprememb in slabih ekonomskih zmožnosti ne uspeva. Število držav v razvoju, ki imajo načrte za prilagajanje podnebnim spremembam, se je sicer povečalo, a časa zmanjkuje: "Prilagoditi se moramo vse hujši podnebni krizi. Obstoječi načrti ne zadostujejo za zaščito ljudi," pravi Sonam Wangdi, predsednik skupine Združenih narodov za najmanj razvite države.

Posledice podnebnih sprememb imajo obraze

Posledice podnebnih sprememb pa imajo še kako resnične obraze. Pervin je sključena, njen obraz je ovit v rožnat šal, a njen glas je presenetljivo močan. Kot pripoveduje novinarjem, je bila kmetija, na kateri je živela s svojo družino, že povsem uničena zaradi dviga morske gladine, poplav, erozije in pogostih neviht. Ker skoraj polovica svetovnega prebivalstva živi na obalnih območjih, dvig morske gladine že vpliva na življenje prebivalcev v mnogih delih sveta. Pogostost poplav se je od šestdesetih let prejšnjega stoletja skoraj podvojila in bo še naprej naraščala. Uničujoče poplave so to poletje prizadele vse celine in države od zahodne Evrope do Kitajske, Indije in Nigerije, opozarjajo strokovnjaki. 

Ekstremni dogodki na morju, ki so se prej zgodili enkrat na sto let, bi se lahko do konca tega stoletja zgodili vsako leto. Toda dr. Kopp je opozoril, da je še vedno v naši moči, da z zmanjšanjem toplogrednih plinov preprečimo črni scenarij.  Morska gladina se od leta 1970 vse hitreje dviga, v zadnjih stotih letih pa se je dvignila bolj kot v katerem koli stoletju prej. Povprečna svetovna gladina morja se je v zadnjem desetletju zvišala za približno štiri milimetre na leto.

Pervin je bila stara 15 let, ko je njena družina zaradi uničenega doma popolnoma obubožala. Nujno so potrebovali denar za preživetje in številna popravila, da bi se lahko umaknili z ogroženega območja. Nekega dne jih je obiskala ženska in obupani družini ponudila pomoč. Predlagala je, da bi odpeljala Pervin in ji priskrbela delo v tovarni oblačil. Zgodba se je zdela verjetna in družina se je strinjala ter sprejela ponujeno – vsaj tako so mislili – roko pomoči. A ženska je imela drugačne namene – namesto da bi dekle odpeljala na delo v tovarno z oblačili, jo je prodala v bordel. "Bila sem mlada, nisem vedela, kaj naj naredim. Nobene druge možnosti nisem videla, zato sem ostala tukaj." 

Bordel v Banišanti, v katerem še zdaj živi Pervin, je eden najstarejših bordelov v Bangladešu. Čeprav je spolno delo tam legalno, so spolne delavke v bangladeški družbi izjemno stigmatizirane in odrinjene na rob. Čeprav je bila Pervin mladoletna žrtev trgovine z belim blagom, se je počutila tako osramočeno, da svoji družini ni mogla zaupati, kaj se ji je zgodilo. Kot je zaupala novinarju, njena mama še danes misli, da je poročena in zaposlena v tovarni na drugem koncu države. 

V bordelu dela še približno sto žensk. Številne so tako kot Pervin žrtve trgovine z belim blagom in številne so na lastni koži izkusile moč posledic podnebnih sprememb, ki so pomembno krojile njihova življenja. Morje je odplavilo številne domove in mnoge preprosto ne vedo, kje drugje bi poiskale zatočišče. Zato so tukaj ustvarile na prvi pogled nenavadno skupnost. Njihovi otroci tekajo naokoli, se igrajo, smejijo in jezijo matere, ki čez dan, kot da bi bilo njihovo življenje povsem običajno, kuhajo kosilo in perejo oblačila. A še to nenavadno zatočišče žensk, ki so bile odrinjene na rob družbe, danes  tone. Zemljišče, na katerem je zgrajeno, namreč izginja. Naraščajoča gladina morja, nenehne poplave in huda neurja ogrožajo njihovo domovanje. Ženske povedo, da območje pogosto poplavi, že zaradi – po njihovih merilih – manjše nevihte. Denar, ki ga zaslužijo s spolnim delom, so tako prisiljene porabiti za popravila, mnoge pa so zapadle v dolgove in se vrtijo v začaranem krogu, ki mu ni videti konca. 

Bordela ne morejo prestaviti oziroma razširiti na višje ležeče območje, saj bi tako prestopili mejo vasi, med njenimi prebivalci pa spolne delavke niso zaželene, je novinarjem pojasnila 'madam' Razia Begum. "Ta zemlja pa tone in predstavlja tveganje za dekleta in otroke, ampak lega v bližini pristanišča nam omogoča boljši zaslužek." 

 Odplavilo je tudi pokopališče. Bo rdeče opozorilo znanstvenikov preprečilo črni scenarij? 

Če bi nam uspelo doseči zaveze iz pariškega podnebnega sporazuma, znanstveniki predvidevajo, da bi se morska gladina do leta 2100 dvignila za približno 0,5 m. Manj jasno je, kaj se bo zgodilo, če ne bomo hitro in učinkovito zmanjšali emisij."Pri najbolj črnem scenariju, ki smo ga doslej predvideli znanstveniki, nismo mogli izključiti hitrega taljenja ledu, kar bi do konca stoletja privedlo do dvometrskega dviga morske gladine," je za Independent ocenil dr. Kopp, a vseeno je optimističen, da se bo svet odzval na rdeči alarm znanstvenikov: "Na srečo imamo še vse možnosti, da se izognemo takšnemu scenariju." 

Rino, Pervinino najboljšo prijateljico, so v bordel prodali, ko je bila stara deset let. Zdaj ima osemmesečnega otroka, ki spi v njenem naročju. Novinarju zaupa, da upa, da bo lahko nekega dne zapustila ta kraj, a ve, da bo za to potrebovala ogromno denarja in sreče. Ve pa tudi, da tistim, ki ostanejo, ne ostane veliko dostojanstva. "Ko dekleta tu umrejo, jim ne pripada verski pogreb, ampak jih le pokrijejo z zemljo. Nekoč je bilo tukaj sicer pokopališče za spolne delavke, a celo to je odplavilo." In kot sklene – ne preostane nam drugega, kot da upamo in trdo delamo še naprej.