Maldivi se borijo za svoj obstanek. Grozijo jim kar tri nevarnosti, ki so posledica podnebnih sprememb in ogrožajo obstanek tega otočja. Zaradi naraščanja gladine bi lahko morje preplavilo nekatere otoke, znanstveniki pa opozarjajo, da bi se lahko to zgodilo že v naslednjem desetletju. Druga grožnja so spremenjeni vremenski vzorci. Monsuni in tropske nevihte so namreč postali pogostejši in nevarnejši. Tretja, še posebej preteča nevarnost pa je beljenje koralnih grebenov. Naraščajoča temperatura morja namreč ubija korale, kar ima uničujoč vpliv na življenje – tako na kopnem kot v morju. 

Koralni grebeni so namreč ključni za preživetje otoka in so pomemben del morskega ekosistema. Kot je za Sky News pojasnil tamkajšnji morski biolog Azim Musthag, je stanje zelo resno. Koralni grebeni namreč ne okrevajo tako hitro, kot bi želeli: "Velik delež koralnih grebenov je še vedno mrtev ali se ne obnavlja dovolj hitro in to je za Maldive zelo slabo, saj so ključni za tukajšnje življenje." 

Kot je pojasnil, okoli grebena, ki je dom za skoraj vse njihovo morsko življenje, zaradi lege ni nobenih drugih virov hranil. Ne dvomi, da so za ta pojav krive podnebne spremembe. 

Morska gladina se dviguje

Znanstveniki že dlje časa opozarjajo na nevarnosti, ki prežijo na Maldive, Mushtag pa svari, da je zdaj čas za dejanja: "Moramo se zavezati in drastično zmanjšati količino toplogrednih plinov, postati moramo ogljično nevtralni." Kot poudarja, moramo odreagirati hitro, saj nimamo več veliko časa, da preprečimo katastrofo. 

Medtem ko se naš planet segreva, se morska gladina dviguje in podatki kažejo, da se je ta na Maldivih samo lani dvignila za 3–4 milimetre. To pomeni, da bi lahko bili nižje ležeči otoki do konca desetletja pod vodo, piše Sky News.  Če rešitve odločevalcev ne bodo prišle hitro, bodo prebivalcem morda preostale le še ekstremne možnosti, kot je evakuacija z otokov, številni ne bodo imeli druge možnosti, kot da se preselijo. 

Čas se izteka – ne le Maldivom, ampak vsemu planetu

Čas pa se ne izteka le za Maldive; če bomo šli po isti poti kot doslej, ki predvideva dvig globalne temperature za nevarni 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, bodo že zaradi samega dviga morske gladine ob koncu stoletja poplavljene številne lokacije po svetu. Takšen dvig bi imel še številne druge katastrofalne posledice za naš planet. Takšno segrevanje ozračja bi vodilo do ekstremnih vremenskih razmer, ki bi ogrožale prehransko varnost in zaloge vode, z zemljevida pa bi zaradi dviga morske gladine izbrisali številne otoške države, ledeniki bi se pospešeno topili, koralni grebeni bi dokončno propadli, svarijo znanstveniki. 

V Glasgowu tako dva tedna poteka COP26, podnebna konferenca, na kateri bi morali svetovni voditelji začrtati natančno pot, po kateri nam bo s skupnimi močmi uspelo doseči cilj omejiti dvig globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. 

Kakšni so poglavitni cilji podnebne konference v Glasgowu? 

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da mora COP26 zagotoviti ukrepe za omejitev segrevanja ozračja za največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in povečati ambicije glede  prilagajanja, blaženja, izgub in škode ter podnebnega financiranja. Ključni cilj konference je tako doseči napredek glede odprtih vprašanj. 

Na MOP pri tem izpostavljajo dokončanje Knjige pravil in navodil za izvajanje pariškega sporazuma, in sicer za nacionalno določene prispevke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skupne časovne okvire in predvsem dogovor glede 6. člena o mednarodnih ogljičnih trgih. Drugi pomemben cilj, ki bi ohranil odprte možnosti za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, je dvig splošne ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. 

Države morajo tudi sprejeti ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, ki so pomembni predvsem za najrevnejše države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, in zagotovitev ustrezne finančne pomoči državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. 

Razvite države morajo namreč najprej izpolniti obljubo o zagotavljanju 100 milijard USD letno v ta namen in se dogovoriti o povečanju tega zneska za obdobje po letu 2025. Okrepiti je treba prizadevanja za večjo sprostitev sredstev zasebnega in javnega sektorja.  

Kot poroča SkyNews, zadnji podatki sicer kažejo, da države pogodbenice tega cilja ne bodo dosegle vse do leta  2023, kar je tri leta po zastavljenem cilju.