Začenja se težko pričakovana podnebna konferenca v Glasgowu. Pričakovanja so visoka, strokovna javnost in okoljevarstveniki poudarjajo, da gre za trenutek resnice za naš planet. Na COP se zberejo predstavniki vlad z vsega sveta, da opredelijo skupne politike in ukrepe kot odziv na podnebno krizo ali izpolnijo obljube, dane na številnih prejšnjih srečanjih, povzetih v Pariškem sporazumu iz leta 2015. 

Da si ljudje lažje predstavljajo, kaj pomenijo podnebne spremembe in zakaj je treba sprejeti ukrepe, ki bodo preprečili dvig globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija, vedno več znanstvenikov in okoljevarstvenikov posega po projekcijah in vizualnih prikazih, kaj lahko pričakujemo v prihodnosti, če ne bomo spremenili svojega odnosa do planeta.

 Podobno strategijo so ubrali v Umanoteri – slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, kjer so pripravili zgovorno razstavo na Vroči strani Alp. Razstava, ki jo najdete tudi v virtualni obliki na njihovi spletni strani, kaže, v kakšnem svetu bomo živeli ob koncu stoletja, če ne bomo ukrepali. 

Slovenija se segreva hitreje od svetovnega povprečja 

V sklopu razstave si tako lahko ogledate vizualne prikaze številnih znanih slovenskih lokacij danes in ob koncu stoletja, če ne bomo ustavili globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. 

Če je danes preživljanje prostega časa poleti v mestih še vedno prijetno, če ne bomo ničesar spremenili, temu ne bo več tako. Na Tromostovju v prestolnici bo tako namesto živahnega vrveža videti le kakšnega posameznika, saj bo središče mesta zaradi nevzdržne vročine prazno. 

In kakšno bo življenje v našem biseru – Julijskih Alpah? "Gozdne drevesne vrste se ne morejo seliti dovolj hitro, da bi sledile hitrim spremembam podnebja. Vrste, ki se novim razmeram ne bodo mogle prilagoditi, ne bodo preživele. V slovenskih gozdovih je najbolj ogrožena smreka, dolgoročno pa tudi bukev, ki danes sestavljata pretežni del naših gozdov. V gozdovih prihodnosti bodo prevladovale bolj toploljubne drevesne vrste, kot so mediteranski borovci in puhasti hrast, čigar les je bistveno manj kakovosten," lahko beremo na razstavi. In kakšen bo Mangart v prihodnosti? "Otoplitve, suše, pogoste ujme in škodljivci so gorske gozdove hudo prizadeli. Močni nalivi in erozija tal preprečujejo rast mladih dreves. Romantika hoje v hribe je le še spomin, saj opustela pobočja obiskovalcev ne privlačijo več," predvidevajo v Umanoteri.

Kot poudarjajo, bi morali biti Slovenci še posebej zaskrbljeni, saj se naša država segreva hitreje od svetovnega povprečja. Naraščanje temperature zraka je tudi v prihodnosti neizogibno, odvisno pa bo od tega, kako uspešni bomo pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov, poudarjajo.

Kot svarijo, če izpustov ne bomo znatno zmanjšali, bo do konca stoletja povprečna temperatura pri nas lahko kar do pet stopinj Celzija višja kot danes. In posledice bodo prizadele vsakega izmed nas. Obetajo se nam pogostejši in daljši vročinski valovi, izrazitejše suše, pogostejše ujme in poplave: "Takšne spremembe prinašajo spremenjene pogoje za pridelavo hrane, izumiranje živalskih in rastlinskih vrst, hitrejše širjenje nalezljivih bolezni in veliko gospodarsko škodo." 

In kaj še kažejo napovedi za našo državo? Poletja bodo ob koncu 21. stoletja zelo vroča. V nižinskih delih Slovenije bo tudi do devetdeset vročih dni s temperaturo nad 30 °C letno. Več bo tudi tropskih noči, ko se temperatura ponoči ne bo spustila pod 20 °C. 

Kot poudarjajo v Umanoteri, namen razstave ni strašenje ljudi, ampak zavedanje, da lahko peklensko prihodnost še vedno preprečimo: "Razstava Na vroči strani Alp orisuje posledice podnebnih sprememb, ki jih bomo v Sloveniji občutili, če ne bomo hitro in odločno zmanjšali izpustov toplogrednih plinov. Njen poglavitni namen je prikazati, da podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo življenju, kot ga poznamo danes, a da hkrati še ni vse izgubljeno: še vedno namreč lahko ublažimo podnebno krizo in se taki prihodnosti izognemo." 

 Kakšni so poglavitni cilji podnebne konference v Glasgowu?

Da človeštvo prepreči takšne scenarije, mora že do leta 2030 sprejeti drastične ukrepe, poudarjajo znanstveniki. Podnebni vrh v Glasgowu, ki se začenja danes pa je pomemben korak na tej poti.

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da mora COP26 zagotoviti ukrepe za omejitev segrevanja ozračja za največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in povečati ambicije glede  prilagajanja, blaženja, izgub in škode ter podnebnega financiranja. Ključni cilj konference je tako doseči napredek glede odprtih vprašanj. 

Na MOP pri tem izpostavljajo dokončanje Knjige pravil in navodil za izvajanje Pariškega sporazuma, in sicer za nacionalno določene prispevke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skupne časovne okvirje in predvsem dogovor glede 6. člena o mednarodnih ogljičnih trgih. Drugi pomemben cilj, ki bi ohranil odprte možnosti za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, je dvig splošne ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.

Države morajo tudi sprejeti ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, ki so pomembni predvsem za najrevnejše države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo in zagotovitev ustrezne finančne pomoči državam v razvoju s strani razvitih držav za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. 

Razvite države morajo namreč najprej izpolniti obljubo o zagotavljanju 100 milijard USD letno v ta namen, za po letu 2025 pa se dogovoriti o povečanju tega zneska. Okrepiti je treba prizadevanja za večjo sprostitev sredstev zasebnega in javnega sektorja.