Po podatkih Svetovne meteorološke organizacije se je koncentracija metana lani povečala za 262 odstotkov glede na leto 1750. Okoli 40 odstotkov globalnih emisij metana prispeva govedoreja oziroma okoli 1,4 milijarde krav in bikov, ki jih po svetu redimo za prehrano ljudi.

Okoljevarstveniki zato že dalj časa opozarjajo, da je uživanje mesa – še posebej govedine – slabo za naš planet oziroma za segrevanje ozračja. Metan, ki ga krave proizvajajo, medtem ko prebavljajo krmo, je celo veliko močnejši toplogredni plin kot CO2, ki ga v zrak izpuščamo s sežiganjem fosilnih goriv.

Koliko metana povzroča krava, je odvisno od njene genetike

Na Škotskem, kjer se krave mirno pasejo na širnih pašnikih, so odkrili eno od rešitev, kako zmanjšati izpuste metana, pri tem pa še naprej zadostiti potrebam po govedini in kravjem mleku. Na eksperimentalni kmetiji, ki jo upravlja škotski Rural College, so namreč pogledali dobesedno v drobovje problema. Ugotovili so, da niso vse krave ustvarjene enako. 

Profesor živalske genetike in mikrobioma Rainer Roehe namreč že nekaj časa proučuje prebavni proces pri kravah. Ugotovil je, da se mikrobi v želodčnih sokovih razlikujejo od krave do krave in so tudi odločilni pri tem, koliko metana krava proizvede. "Obstajajo ogromne razlike v vsebini želodcev," je dejal za CBS News. 

Krave so prežvekovalci, kar pomeni, da hrano kar dvakrat prežvečijo. Poleg tega imajo kar štiri želodce. Krava vsak zalogaj najprej le na rahlo prežveči in pogoltne. V prvem želodcu oziroma vampu se nato hrana, ki jo zaužije, pomeša z nekakšno juho iz mikrobov. Nato se kepe hrane vrnejo nazaj v ustno votlino, kjer krava hrano znova prežveči in nato znova pogoltne. Kašasta hrana nato potuje v preostale želodce. Pri prebavi hrane pa jim pomagajo mikrobi, ki živijo v njih. Te mikrobe si krave med seboj izmenjujejo s "poljubi" in tako skrbijo za ravnovesje svojega mikrobioma. 

Roehe pa je pri svojem delu ugotovil, da lahko z genetiko predvidimo, katere krave bodo imele pravi koktajl mikrobov, zato da bodo proizvedle čim manj metana. Z drugimi besedami: s pomočjo genetike bi lahko vzrejali krave, ki proizvedejo majhne količine metana. 

"Predvidevamo, da bi tako lahko za 50 odstotkov zmanjšali izpuste metana," pravi Roehe. 

Do teh ugotovitev so prišli z meritvami. Krave so za tri dni zaprli v hermetično zaprte celice in analizirali pline, ki so jih izpustile v tem času. 

Ugotovitve škotskih raziskovalcev v teoriji pomenijo, da bi rejci za oplodnjo lahko izbrali krave in bike, ki imajo v svojih želodcih ugodno mešanico mikrobov. S tem bi dobil potomce, ki imajo prav tako ugodno sestavo mikrobov v želodcih in proizvajajo manj metana. 

Obstaja še ena prednost ugodne sestave mikrobov v želodcu. Krava namreč med proizvajanjem metana pravzaprav izgublja energijo. S tem pa pomeni, da mora zaužiti več krme. Ne glede na to, kako se to sliši, pa z ekonomskega vidika to pomeni: manj metana kot proizvede, bolj je učinkovita pri pretvarjanju živalske krme v hrano za ljudi. 

V zadnjih letih se pojavljajo tudi druge rešitve za zmanjševanje metana v govedoreji. Predvsem gre za razne dodatke h krmi, ki vplivajo na zmanjševanje metanogenov (mikrobov, ki proizvajajo metan) v kravjih prebavilih. S temi naj bi dosegli do 40-odstotno zmanjšanje izpustov metana. 

Govedina okolje preveč stane

Nedavna raziskava Univerze v Oxfordu je pokazala, da je govedina z okoljskega vidika predraga glede na to, kako majhen delež človeške prehrane predstavlja.

"Govedina predstavlja okoli šest odstotkov beljakovin in okoli dva odstotka kalorij, ki jih zaužijemo v globalu," pravi Joseph Poore z Univerze v Oxfordu. "Če pa pogledamo z okoljskega vpliva, pa pridobivanje govedine predstavlja okoli 30 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, ki jih pridelamo s hrano. Torej imamo veliko neravnovesje med okoljskim vplivom tega produkta in hranili, ki jih zagotavlja," je dodal. 

Z genetiko bi torej lahko dosegli 50-odstotno zmanjšanje metana po kravi, če bi prenehali uživati goveje meso, pa bi bilo zmanjšanje 100-odstotno. 

Pa vendarle na Škotskem, kjer se krave pasejo na velikih pašnikih, se zdi govedoreja še vedno dokaj smiselna panoga. Ti pašniki namreč niso najbolj primerni za obdelavo, saj kaj drugega razen trave tam ne bi uspevalo. In na svetu je takšnih območij kar nekaj. Torej je te argumente treba dobro prežvečiti. 

Svetovni voditelji so se zavezali k zmanjšanju emisij metana

Metan se sproža v ozračje med proizvodnjo nafte in plina ter v kmetijstvu. V ozračju se zadržuje manj časa kot ogljikov dioksid, vendar je veliko močnejši, saj zadržuje več toplote v ozračju. Po podatkih iz najnovejšega poročila medvladnega panela za podnebne spremembe prispeva okrog polovico neto dviga globalne povprečne temperature za eno stopinjo Celzija od predindustrijske dobe.

Zmanjšanje tega toplogrednega plina je ena od ključnih zavez na podnebnem vrhu Cop26 v Glasgowu, čeprav to ni del uradnih pogajanj v okviru Združenih narodov. V torek so tako svetovni voditelji na pobudo ZDA in EU podpisali dogovor, da bodo do konca desetletja za najmanj 30 odstotkov zmanjšali izpuste metana iz ravni leta 2020.

ZDA in Kanada sta sporočili, da bodo njihovi ukrepi za zmanjšanje metana usmerjeni predvsem k uhajanju tega toplogrednega plina iz naftnih in plinskih ploščadi. Republikanci so v preteklosti ameriškega predsednika Josepha Bidna obtožili, da želi ukiniti ali vsaj izjemno zmanjšati uživanje govedine in drugega rdečega mesa v ZDA.

Pobuda za zmanjšanje izpustov metana bi po oceni strokovnjakov lahko bila najbolj učinkovita strategija za zmanjšanje kratkoročnega globalnega segrevanja. Zavezo je podpisalo več kot 80 držav, med njimi tudi države, ki prispevajo okoli polovico globalnih izpustov metana. Z izpolnitvijo zaveze bi se samo na ta račun segrevanje do leta 2050 zmanjšalo za vsaj 0,2 stopinje Celzija.