94-letni David Attenborough, spoštovani britanski naravovarstvenik, znan po dokumentarcu, ki je njegovo pričanje o življenju na Zemlji in bliskovitih spremembah, ki so se zaradi podnebnih sprememb na planetu zgodile v času njegovega življenja, je pred začetkom podnebne konference v Glasgowu posvaril, da morajo svetovni voditelji ukrepati zdaj ali pa bo za planet resnično prepozno. 

Dodal je, da bi bilo zanikanje težav, ki so se nakopičile, resnično katastrofalno. "Vsak mesec, ki mine, postanejo spremembe, ki smo jih povzročili s človeško aktivnostjo, vedno bolj nepovratne. In učinki so katastrofalni,"  je povedal za BBC. 

Kje smo pred začetkom ključnih podnebnih pogajanj, ki bodo določila našo prihodnost? 

Zaskrbljujoče poročilo Združenih narodov kaže, da trenutne zaveze držav za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, žal tlakujejo pot k dvigu temperature za 2,7 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje do konca tega stoletja. Še posebej skrbi izračun, da če se bi 192 držav držalo svojih zavez v popolnosti, bi emisije na globalni ravni znižali le za 7,5 odstotka, medtem ko bi jih morali znižati za 55 odstotkov, poroča Sky News.

 Takšno segrevanje ozračja bi vodilo do ekstremnih vremenskih pogojev, ki bi ogrožali prehransko varnost, zaloge vode, iz zemljevida pa zaradi dviga morske gladine izbrisali številne otoške države, ledeniki bi se pospešeno topili, koralni grebeni bi dokončno propadli. 

Lani se je koncentracija povečala bolj kot v povprečju v obdobju od 2011 do 2020. Trend se nadaljuje tudi letos, svarijo strokovnjaki. Kot je poročala STA, je bila lani koncentracija ogljikovega dioksida pri 413,2 delca na milijon, kar je 149 odstotkov nad predindustrijsko ravnijo. Koncentracija metana se je povečala za 262 odstotkov, dušikovega oksida pa za 123 odstotkov glede na leto 1750.

Znanstveniki ocenjujejo, da bi bilo treba za omejitev dviga globalne temperature na 1,5 stopinje Celzija izpuste ogljikovega dioksida do leta 2030 zmanjšati za 45 odstotkov, za omejitev na dve stopnji pa za 25 odstotkov. 

"Pogodbenice morajo nujno podvojiti podnebna prizadevanja, če želijo preprečiti dvig podnebne temperature nad cilj iz Pariškega sporazuma, ki je občutno pod dvema stopinjama Celzija, v idealnem primeru pa 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja," je poudarila izvršna sekretarka sekretariata UNFCCC Patricia Espinosa. "Žal nismo niti približno blizu tistega, kar nam narekuje znanost," je poročala STA. 

In kot je sklenil starosta boja za naš planet Attenborough, mu podnebna pogajanja, ki se bodo odvila v Glasgowu, dajejo nekaj upanja: "Ljudje po celem svetu bodo slišali argumente, kaj bi morali spremeniti in kako rešiti naš planet."

 Kakšni so poglavitni cilji podnebne konference v Glasgowu? 

Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da mora COP26 zagotoviti ukrepe za omejitev segrevanja ozračja za največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in povečati ambicije glede  prilagajanja, blaženja, izgub in škode ter podnebnega financiranja. Ključni cilj konference je tako doseči napredek glede odprtih vprašanj. 

Na MOP pri tem izpostavljajo dokončanje Knjige pravil in navodil za izvajanje Pariškega sporazuma, in sicer za nacionalno določene prispevke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skupne časovne okvirje in predvsem dogovor glede 6. člena o mednarodnih ogljičnih trgih. Drugi pomemben cilj, ki bi ohranil odprte možnosti za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, je dvig splošne ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. 

Države morajo tudi sprejeti ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, ki so pomembni predvsem za najrevnejše države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo in zagotovitev ustrezne finančne pomoči državam v razvoju s strani razvitih držav za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. 

Razvite države morajo namreč najprej izpolniti obljubo o zagotavljanju 100 milijard USD letno v ta namen, za po letu 2025 pa se dogovoriti o povečanju tega zneska. Okrepiti je treba prizadevanja za večjo sprostitev sredstev zasebnega in javnega sektorja.  

Kot poroča SkyNews, zadnji podatki sicer kažejo, da države pogodbenice tega cilja ne bodo dosegle vse do leta  2023, kar je tri leta po zastavljenem cilju. 

Bogate države imajo po besedah Davida Attenborougha  moralno odgovornost, da pomagajo podnebnim beguncem po svetu, saj so s procesom industrializacije v veliki  meri povzročile te spremembe: "In tudi če ne bi povzročili teh sprememb, smo še  vedno odgovorni, da ukrepamo in pomagamo na tisoče moškim, ženskam in otrokom, ki so izgubili prav vse. Se lahko preprosto obrnemo in poslovimo?"

Kakšna so pričakovanja in kako stvarna so? 

Vse oči so zdaj uprte v Glasgow. Antonio Gutteres je podnebno konferenco označil za trenutek resnice za svet. "Če v naslednjem desetletju ne bomo občutno zmanjšali emisij toplogrednih plinov, bomo za vedno izgubili možnost, da dosežemo zastavljeni cilj  1,5 stopinje,"  je posvaril. Izpostavil je, da je zelo pomembno, da se voditelji G20 udeležijo COP26, saj te države ustvarijo približno 80 % svetovnih emisij.

Med perečimi vprašanji so tako tudi zaveze za zmanjšanje emisij največjih svetovnih onesnaževalk. A v tem tednu objavljene zaveze Kitajske, kako bi naj ta dosegla znižanje emisij do leta 2030, so postregle vse prej kot z optimizmom. 

Kitajska je ena izmed največjih svetovnih onesnaževalk in številni so upali, da bodo v Glasgowu predstavili bolj ambiciozne podnebne cilje. A po besedah analitikov, nov načrt ne prinaša nobenega napredka, poroča SkyNews. Prinaša pa nekaj novih podrobnosti, kot so denimo načrti za izgradnjo več hidroelektrarn in jedrskih elektrarn, do konca desetletja naj bi Kitajska povečala delež vetrne in solarne energije za 1,200 gigavatov. Analitike v objavljenem dokumentu pred COP26 moti dikcija, kot je denimo fraza, da je potrebno poleg podnebnih ciljev poudariti tudi pomembnost energetske varnosti in ekonomskega razvoja, da bodo lahko ljudje živeli kot doslej, kar po mnenju številnih ni dober obet, da se je Kitajska pripravljena posloviti ali vsaj drastično omejiti uporabo fosilnih goriv. Slednje je izjemno zaskrbljujoče, saj Kitajska skuri več premoga kot cel svet skupaj. Zgovoren je tudi podatek, da se konference ne bo udeležil kitajski predsednik Ši Jinping.

"Čeprav so pričakovanja pred COP26 enormna, se moramo zavedati, da gre za 14-dnevno konferenco, ki je le eden izmed korakov na poti in zavedati se moramo, da se vsega ne da rešiti v roku 14 dni,"  pa je pred začetkom konference ocenila glavna pogajalka Slovenije na COP26 Tina Kobilšek.

Srečanja se je virtualno udeležil tudi predsednik Republike Borut Pahor. Poudaril je zavezo zadrževanja dviga temperature pod 1,5 stopinje Celzija in nujnost povečevanja financiranja ukrepov za blažitev podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Pahor je ob tem spomnil na nedavni dosežek Slovenije, ki je v partnerstvu s Kostariko, Maldivi, Marokom in Švico dosegla, da je Svet OZN za človekove pravice razglasil življenje v zdravem, čistem, trajnostnem okolju kot univerzalno človekovo pravico.