Ta teden smo obeleževali mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane. V EU se letno zavrže 89 milijonov ton živil, od tega v Sloveniji 140.000 ton, kar je 68 kilogramov na prebivalca na leto. Na drugi strani pa je v nerazvitem delu sveta velika težava podhranjenost, zaradi tega v svetu vsako leto umre 3,1 milijona otrok, starih do pet let. 

Prebivalec Slovenije je v letu 2020 zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kilogram več kot v 2019. V gospodinjstvih in trgovini z živili je nastalo več odpadne hrane kot v letu 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah, kažejo odpadki Statističnega urada Slovenije.  

Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila v 2020 za 2 odstotka večja kot v letu 2019. V letu 2020 je tako nastalo 143.570 ton odpadne hrane.  

Medtem ko smo v zahodnem svetu večkrat nepremišljeni pri ravnanju s hrano, so milijoni pridelovalcev in proizvajalcev hrane, ki jo jemo, in izdelkov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju,  ujeti v revščino in nehumane delovne pogoje, opozarjajo v društvu Focus.

In to navkljub ogromnim zaslužkom nekaterih podjetij, ki so vključena v celotno dobavno verigo. Kot izpostavljajo, hrana na evropskih krožnikih vsebuje dve nevidni sestavini – kršenje človekovih pravic in uničevanje okolja. Medtem ko posamezniki lahko spreminjamo nakupne navade, pa morajo tudi multinacionalna podjetja sprejeti svoj del odgovornosti, države pa zagotoviti obvezujoče okvire, poudarjajo.  

Živinoreja je problematična zaradi deforestacije, pomarančni sok zaradi suženjskega dela

O tem, da bi morali svoje prehranjevalne navade vzeti resno, kažejo številne posledice naših izbir. V društvu za sonaraven razvoj Focus pa razkrivajo še drugo, temnejšo plat naših polnih krožnikov. Na dogodku, ki so ga pripravili v septembru, je Mauricio Hashizume iz organizacije Reporter Brasil, predstavil poročilo ''Z brazilskih polj na evropske krožnike'', ki prikazuje vpliv potrošnje hrane v Evropi na kršitve delavskih in človekovih pravic ter uničevanje okolja v okviru dobavnih verig s hrano. Raziskali so predvsem štiri  večje izvozne proizvode – to so govedina, kava, kakav in pomarančni sok.

Na področju trgovine s kmetijskimi pridelki in izdelki imata Brazilija in Evropa že dolgo in trdno trgovinsko zgodovino. Izvoz v Evropo je leta 2020 predstavljal kar 17 odstotkov celotnega brazilskega izvoza. Najhujše posledice pušča ravno "področje" vzreje govedine, predvsem zaradi deforestacije in kraje zemlje, saj 65 odstotkov izsekanih gozdov pokrivajo pašniki, pojasnjujejo.  

Vsako drugo govedo povezano z nelegalno deforestacijo

Kot so ugotovili, je skoraj polovica mesa, ki gre v Evropo, povezana s posredno ali neposredno škodo in kršenjem pravic, vsako drugo govedo je povezano z nelegalno deforestacijo. Na svetovni ravni so kar trije kozarci pomarančnega soka od petih iz Brazilije. Izdelava pomarančnega soka je problematična predvsem zaradi izkoriščanjem sezonskih delavcev, inšpekcijske službe so razkrile tudi suženjsko delo. V času delovanja Reporter Brasil so uspeli osvoboditi že več kot 17.000 posameznikov iz spon suženjskega dela.  

Prostovoljne zaveze na tem področju niso učinkovite, poudarjajo nevladne organizacije, ki zahtevajo ureditev zakonodaje: "Kljub zavezi o zmanjšanju suženjskega dela in dela otrok, je le-to še vedno v porastu. Legalne in nelegalne plantaže se širijo na gozdnata območja. Izpusti toplogrednih plinov pa se prištevajo državam proizvajalkam, kljub temu, da proizvode koristimo v EU. Če želimo razsvetljensko zgodovino Evrope upravičiti, moramo standarde varovanja človekovih pravic in okolja razširiti na vsa področja, kjer smo vpleteni. To lahko zagotovi samo zakonodaja," poudarja  Živa Kavka Gobbo, predsednica Focusa, društva za sonaraven razvoj.  

Sylvia Obregon Quiroz iz Evropske koalicije za pravičnost gospodarskih družb (ECCJ – European coalition for corporate justice) je poudarila, da v Evropi namreč že dlje časa civilna družba poziva k ureditvi ustrezne zakonodaje, ki bo tudi dovolj ambiciozna in učinkovita. Široka podpora vključuje več kot milijon državljanov EU in drugih držav, ki so podpisali peticije, veliko podjetij in poslovnih združenj v EU, mednarodne vlagatelje, ki skupaj upravljajo 4,3 milijarde dolarjev premoženja, več kot 230 kardinalov in škofov, organizacije civilne družbe iz držav proizvajalk, ki se že desetletja zavzemajo za zaščitne zakone ter evropske potrošniške organizacije in mreže, so povzeli v društvu Focus.  

Ključni elementi, ki jih mora zakonodaja vsebovati, so: dostop do evropskih sodišč za žrtve zlorab, odgovornost podjetij za celotno dobavno verigo in kazenske sankcije ob kršitvah. Pokrivati mora čim več evropskih podjetij, še posebej taka, ki trgujejo z dobrinami visokega tveganja, kar so v veliki meri pridelki držav globalnega juga, ki jih koristimo v EU, so prepričani v nevladnih organizacijah.

Kar tretjino izpustov lahko pripišemo proizvodnji s hrano

Nika Tavčar iz Umanotere poudarja, da lahko kar tretjino izpustov toplogrednih plinov pripišemo proizvodnji s hrano, ob tem pa je opozorila, da preveč poudarjamo kilometre prevožene hrane, premalo pa vrsto hrane, ki jo pridelujemo in uživamo. Predvsem problematična je živinoreja, ki prispeva k veliki porabi naravnih virov, toplogrednim plinom in izginjanju biotske raznovrstnosti ter je eden glavnih krivcev za podnebne spremembe. To pa tudi zaradi povezanih dobavnih verig – ne zgolj z mesom, temveč tudi s pridelavo krme.

Janja Kokolj Prošek, vodja sektorja za hrano na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, je predstavila, kaj smo v Sloveniji na področju (ne)poštenih poslovnih praks že naredili. Tudi v Sloveniji se dogaja, da so odkupne cene nižje kot proizvodni stroški, ki jih nosijo pridelovalci. Dobra novica pa je, da je bil pred desetletjem delež trgovcev v obliki marž cca. 60-odstotni, danes pa je cca. 30-odstotni. Glede področja ravnanja z delavci in okolja pa si želi večjega dogovarjanja med resorji. Nujno je povezovanje in celostno reševanje problematike, tako znotraj meja Slovenije kot tudi preko.

Igor Hrovatič, varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, je ocenil, da so najšibkejši člen v verigi dobavitelji - pridelovalci, kar se je v covidni krizi še bolj izrazilo. A tudi na drugi strani verige je šibek člen – potrošnik. Tako najdražjo ceno plačata kmet in potrošnik.

Nasveti Zveze potrošnikov Slovenije za 'reciklirane' jedi

Vam pri kosilu ostane nekaj hrane, ki vam jo je škoda zavreči (testenine, krompir ipd.)? Ste kupili preveč kruha, ki se sedaj suši in ne veste, kaj z njim? V shrambi je že nekaj dni banana, ki postaja vedno bolj mehka in na pogled manj sprejemljiva. Našteta živila lahko recikliramo in iz njih napravimo okusne jedi. S tem bomo zmanjšali količino naših kuhinjskih odpadkov. Hvaležna vam bo tudi denarnica, poudarjajo tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije.  

Vse, kar potrebujemo, je iznajdljivost in nekaj osnovnih sestavin, poudarjajo. Zbrali so nekaj preprostih idej in receptov za porabo hrane, ki nam je ostala. Jedi so primerne za vse starostne skupine in ne zahtevajo posebnega kuharskega znanja, so zapisali. 

1. Iz odvečnega skuhanega krompirja lahko naredimo krompirjeve svaljke.

2. Star in posušen kruh lahko uporabimo pri pripravi kruhovih cmokov ali ocvrtih rezin, ga zmeljemo v drobtine ali naredimo popečene kruhove kocke za v juho.

3. Iz zelenjave in skuhanih testenin lahko pripravimo mineštro. Če imamo še kaj ostankov mesa ali kosti, jih shranimo (zamrznemo) in jih uporabimo za mesno jušno osnovo. Juha bo tako imela bolj poln okus.

4. Iz skuhanih testenin lahko pripravimo testeninsko solato.

5. Ribje glave, kosti in kožo lahko uporabimo za pripravo ribje juhe.

6. Iz prezrelega sadja, kot so jabolka, hruške in slive, lahko pripravimo bodisi kompot, čežano ali zavitek. Iz zrelih banan pa bananin kruh, sladoled, bananine palačinke ali posušene banane kot prigrizek.

7. Iz različnega prezrelega sadja si lahko naredimo enostaven zajtrk ali malico. Sadje zmiksamo ter mu dodamo žlico ovsenih kosmičev in/ali skute.  

8. Olupke jabolk lahko uporabimo pri kuhanju marmelade. Jabolka vsebujejo pektin, ki bo marmelado naredil bolj gosto. Olupke lahko damo tudi v vrelo vodo in si skuhamo jabolčni čaj.

9. V ostanek kisa, v katerem so bile npr. vložene kumarice, lahko damo in v njem shranjujemo tudi drugo zelenjavo (npr. papriko).

10. Ostanke peciv in tort zmiksamo v multipraktiku, dodamo kremni sir in oblikujemo kroglice (cake pops), ki jih lahko zamrznemo.

11. Iz ostanka riža lahko naredimo rižev narastek ali puding.

Testeninska solata

Če smo skuhali preveč testenin in premalo omake zanje, jih nikar ne zavrzimo. Ostanki testenin so odlična osnova za hladno testeninsko solato. Njena priprava je nadvse enostavna in hitra. Uporabimo lahko katerokoli vrsto zelenjave in poljubne dodatke ter prelive po lastnem okusu. Eksperimentiramo lahko z različnimi olji, kisi in začimbami. Testeninska solata obstaja v številnih izvedbah.

Na primer: kuhanim testeninam dodajte nekaj kuhanega brokolija, prepolovljenih češnjevih paradižnikov in oliv. Začinimo s soljo, poprom, limoninim sokom ali belim vinskim kisom, oljčnim oljem in česnom v prahu.

Rižev narastek

Če smo skuhali preveč riža, ga lahko uporabimo kot osnovo za odličen rižev narastek. Priprava je zelo preprosta in ne zahteva veliko sestavin.

V posodi razžvrkljamo 1 do 2 jajci in zraven vmešamo mleko (toliko, da bo količina v razmerju z rižem 1:1). Za boljši okus dodamo še nekaj muškatnega oreščka. Na koncu primešamo še kuhan riž in nekaj rozin. Dobro premešamo in prenesimo v ognjevarno posodo ter v pečici pečemo 45 minut na 200°C. Lahko postrežemo toplo ali hladno. Če želimo, lahko končnemu izdelku prilijemo še malo mleka za večjo sočnost. Končnemu izdelku lahko dodamo žlico poljubne marmelade, narezano sveže sadje ali žlico manj mastnega grškega jogurta za nekaj dodatnih beljakovin.

Krompirjevi svaljki

Skuhan krompir pretlačimo. K 10 žlicam pretlačenega krompirja dodamo 1 jajce, 1 žlico kisle smetane, 11 žlic moke in ščepec soli. Če imamo krompirja več, dodamo več tudi jajc, kisle smetane, moke in soli. Vse sestavine zmešamo in pregnetemo, da dobimo mehko testo. Testo razdelimo na tri dele. Vsak del posebej oblikujmo v svaljek ter ga narežemo na želeno dolžino. Kuhamo v vreli soljeni vodi. Ko priplavajo na vrh vode, jih takoj nežno odstranimo. Svaljki se odlično podajo h govejim zrezkom v grahovi omaki, seveda pa lahko predstavljajo okusno prilogo vsem vrstam mesa in najrazličnejšim omakam.

Bananine "ameriške" palačinke

Bananine palačinke so odlična jed za zajtrk. Pripravimo jih na zelo enostaven in hiter način.

V posodo damo zrelo banano, 30 g ovsenih kosmičev, dve jajci in po želji tudi cimet. Uporabimo čim bolj zrele banane, ker so najbolj sladke. Tako ne bomo potrebovali dodatnega sladkorja, palačinke pa bodo dovolj sladke. Vse sestavine zmešamo s paličnim mešalnikom. Na ogreto ponev damo malo olja, nato pa vanjo vlijemo maso. Napravimo "kupčke" mase s premerom približno 10 cm. Pečemo na zmernem ognju.

Na koncu dobimo približno 6 do 8 bananinih palačink, kar je približno porcija za dve osebi. Na palačinke lahko namažemo skuto in čežano, grški jogurt in malo marmelade, lahko pa tudi pokuhamo zamrznjene maline, borovnice ali gozdne sadeže in to prelijemo po palačinkah.

Še nekaj podatkov o tem, kako smo s hrano ravnali leta 2020

Vpliv pandemije v letu 2020 se je pokazal predvsem pri razporeditvi količin v tem letu nastale odpadne hrane po dejavnostih: v gospodinjstvih in trgovini z živili se je zavrglo več hrane kot v letu 2019, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi hrane pa manj, ugotavljajo na Statističnem uradu.  

V gospodinjstvih je namreč nastalo 52 odstotkov vse v letu 2020 nastale odpadne hrane (ali 7 odstotkov več kot v 2019), v trgovini z živili 11 odstotkov (ali 6 odstotkov več), v proizvodnji hrane 7 odstotkov (ali 10 odstotkov manj) ter v gostinstvu in strežbi hrane 30 odstotkov (ali 4 odstotke manj).    

Hkrati se je, po oceni SURS, za eno odstotno točko, glede na prejšnje leto, povečal delež užitnega dela v odpadni hrani in se tako povzpel z 39 odstotkov (v 2019) na 40 odstotkov (v 2020). Vendar se je delež t. i. užitnega dela odpadne hrane v primerjavi z neužitnim povečal samo v distribuciji in trgovini z živili, in sicer s 65 odstotkov (v 2019) na 68 odstotkov (v 2020), najverjetneje zaradi večjih količin hrane, zavržene zaradi pretečenih rokov uporabe. V gospodinjstvih in gostinstvu ter strežbi hrane se razmerje med užitnim in neužitnim delom odpadne hrane v 2020 ni spremenilo (v prvih je delež užitnega dela odpadne hrane znašal 33, v drugih 48 odstotkov).  

Največ odpadne hrane se je predelalo anaerobno v bioplinarnah, skoraj 47 odstotkov. 31 odstotkov odpadne hrane je bilo predelane aerobno v kompostarnah. Skoraj 20 odstotkov je je bilo pred odlaganjem biološko stabilizirane v obratih za mehansko biološko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov (MBO). Preostanek (2 odstotka celotne količine) pa je bil obdelan po drugih načinih obdelave (taki postopki so npr. sežig, ponovno rafiniranje olja in drugi postopki biološke predelave).

Količina kompostirane odpadne hrane je bila v letu 2020 za skoraj 17 odstotkov večja kot v 2019, medtem ko je bila količina v bioplinarnah predelane odpadne hrane za 5 odstotkov manjša. Manjša je bila tudi količina odpadne hrane, ki je bila pred odlaganjem biološko stabilizirana, in sicer za malo več kot en odstotek. Količina po drugih postopkih obdelane odpadne hrane se ni bistveno spremenila.