Če želijo države doseči skupno zastavljeni cilj, ki bo v ospredju tudi na prihajajoči podnebni konferenci COP26 v Glasgowu –preprečiti dvig globalne temperature za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje – morajo ukrepati hitro in učinkovito. Eno izmed osrednjih vprašanj konference bo tako tudi opuščanje fosilnih goriv.

Po svetu je treba zapreti vsaj 3.000 elektrarn na premog, je zapisano v poročilu, ki ga je objavil podnebni think tank Transition Zero, piše Independent. Kot so izračunali, se mora število zaprtih elektrarn povečati kar za trikrat glede na obdobje med letoma 2010 in 2020, večina elektrarn se bo morala zapreti predčasno. Kot poudarjajo v raziskavi, svetu drugega ne preostane, ključno vlogo na poti do tega cilja pa ima Kitajska. Ta je trenutno največja onesnaževalka s fosilnimi gorivi in lastnica več kot polovice velikih elektrarn na premog v svetovnem merilu. 

Kitajska je sicer te dni sporočila, da namerava do leta 2060 zmanjšati porabo fosilnih goriv na manj kot 20 odstotkov. Cilj kitajske vlade je doseči največje izpuste ogljika do leta 2030, 30 let pozneje, torej do leta 2060, pa doseči ogljično nevtralnost.  A kot opozarjajo znanstveniki, bo takrat prepozno. 

 Analitike v objavljenem dokumentu pred COP26 sicer moti dikcija, denimo fraza, da je treba poleg podnebnih ciljev poudariti tudi pomembnost energetske varnosti in ekonomskega razvoja, da bodo lahko ljudje živeli kot doslej, kar po mnenju številnih ni dober obet, da se je Kitajska pripravljena posloviti od fosilnih goriv ali vsaj drastično omejiti njihovo uporabo.

Kot piše Guardian, so strokovnjaki in analitiki izredno razočarani nad načrtom kitajske vlade, ki prinaša malo napredka na področju ambicij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. "V sistemu je bilo veliko nasprotovanja ambicioznejšim ciljem, ki bi se skladali s pričakovanji mednarodne skupnosti," je za Reuters dejal Li Šu iz organizacije Greenpeace Asia. Poudaril je: "Če bomo z omejevanjem izpustov čakali do leta 2030, bo reševanje planeta znanstvena fantastika."

Kitajski predsednik Ši Džinping, ki je najprej napovedal svojo odsotnost s podnebne konference, je po ostrih odzivih na kitajski načrt napovedal, da se bo COP26 udeležil v virtualni obliki. Doslej je udeležbo v Glasgowu sicer potrdilo vsaj 14 ministrov in predsednikov vlad, med njimi predsednik ZDA Joe Biden in predsednik vlade Avstralije Scott Morrison. 

Odločilno obdobje do leta 2030

Številni strokovnjaki pa opozarjajo, da je treba ukrepati zdaj in si postaviti izredno ambicioznejše cilje za obdobje do leta 2030. 

"Pred nami je odločilno obdobje do leta 2030," je za STA poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. V tem obdobju morajo biti izvedeni vsi nastavki, vsa zapiranja, vse novogradnje za ničelne izpuste do leta 2050. "Ne smemo čakati do leta 2050 ali konca stoletja. Zato je tudi Evropa sprožila program Pripravljeni na 55, ki za Evropo do leta 2030 predvideva 55-odstotno zmanjšanje izpustov. Nekaj takega bi moral storiti ves svet," je poudarila in opomnila, da je svet v zadnjih petih letih prepad med obljubami in delovanjem zmanjšal za le 11 odstotkov.

"Tudi novi cilj EU, zmanjšanje emisij za vsaj 55 odstotkov do leta 2030, ni zadosten za pravičen prispevek EU k mednarodnim naporom. Climate Action Tracker ugotavlja, da lahko EU še izboljša svoje podnebno ukrepanje, in sicer s pospešitvijo opuščanja rabe premoga, povečanjem sredstev za podnebno financiranje v tretjih državah in nadgradnjo cilja za 2030," je za STA izpostavila  Barbara Kvac iz organizacije Focus.

V društvu Focus sicer izpostavljajo, da odvisnost od fosilnih goriv ljudi potiska v energetsko revščino, dokaz za to pa je trenutno naraščanje cen energije. Številni Evropejci bodo tako morali letos izbirati med toploto in hrano, poudarjajo v organizaciji: "Ravno naša odvisnost od fosilnih goriv in energetskih podjetij, ki zasledujejo predvsem dobiček, je eden od pomembnih razlogov, zakaj ljudi prizadene energetska revščina."

Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje in prostor, želi Evropa največje svetovne onesnaževalke, med njimi tudi Kitajsko, na prihajajoči podnebni konferenci prepričati s svojim zgledom: "EU želi še naprej voditi z zgledom, zato si je v okviru Evropskega podnebnega zakona postavila ambiciozen cilj: zmanjšati emisije TGP za najmanj 55 % do leta 2030 glede na leto 1990 in doseči podnebno nevtralnost do leta 2050. Slednje si je zastavila že v okviru Evropskega zelenega dogovora, sprejetega decembra 2019."

Spomnimo

V kratkem se bo začela podnebna konferenca COP26 v Glasgowu. Na Ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pojasnjujejo, da mora COP26 zagotoviti ukrepe za omejitev segrevanja ozračja za največ 1,5 stopinje Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem in povečati ambicije glede  prilagajanja, blaženja, izgub in škode ter podnebnega financiranja. Ključni cilj konference je tako doseči napredek glede odprtih vprašanj. 

Na MOP pri tem izpostavljajo dokončanje knjige pravil in navodil za izvajanje pariškega sporazuma, in sicer za nacionalno določene prispevke za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, skupne časovne okvire in predvsem dogovor glede 6. člena o mednarodnih ogljičnih trgih. Drugi pomemben cilj, ki bi ohranil odprte možnosti za omejitev segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko obdobje, je dvig splošne ambicije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. 

Države morajo sprejeti tudi ukrepe za prilagajanje na podnebne spremembe, pomembne predvsem za najrevnejše države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo, in zagotoviti ustrezno finančno pomoč državam v razvoju za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. 

Razvite države morajo namreč najprej izpolniti obljubo o zagotavljanju 100 milijard USD letno v ta namen, za obdobje po letu 2025 pa se dogovoriti o povečanju tega zneska. Okrepiti je treba prizadevanja za večjo sprostitev sredstev zasebnega in javnega sektorja.