Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje zato poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo. Ocenjuje se, da v Evropi od 40.000 do 130.000 ljudi na leto umre za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku, čigar vzrok je promet. 

In električno pot bodo tlakovali v Oslu. V norveški prestolnici bodo v roku treh let namreč vse mestne dizelske avtobuse nadomestili s 450 električnimi. Upajo, da bo ukrep, ki je težak 48 milijonov evrov, mestu dolgoročno prihranil denar, piše Euronews. "Vzdrževanje električnih avtobusov je cenejše. To je situacija, v kateri zmagamo," je prepričan Sirin Stav, podžupan Osla, ki je odgovoren za sektor okolja in prometa. 

Oslo, mesto s 700.000 prebivalci, je že elektrificiralo večino trajektov. Ima tudi obsežno mrežo tramvajev in kolesarskih stez. Mestni program e-bus je nastal med globalnim prizadevanjem večjih mest po vsem svetu, da bi zmanjšala onesnaženost zraka. Kot smo poročali, številni prebivalci Londona, Barcelone, Varšave, Bruslja in Pariza menijo, da bi avtomobili morali biti prepovedani en dan v tednu, in verjamejo, da bi tako izboljšali zrak, ki ga dihajo. Medtem ko se vlade in aktivisti pripravljajo na podnebni vrh ZN COP27, ki bo naslednji mesec v Egiptu, Stav spodbuja tudi ostala mesta, naj sledijo zgledu Osla.

Izpostavljenost onesnaževalom iz prometa povečuje tveganja za bolezni

Kot smo poročali, je nedavna raziskava pokazala, da so za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa in izboljšanje kakovosti zunanjega zraka najboljša alternativa vozilom na dizelski pogon električna vozila. In to tako z vidika od rezervoarja do kolesa kot od izvora do kolesa, so sporočili z Inštituta za zdravje in okolje (IZO). 

Izpostavljenost onesnaževalom, ki nastanejo pri izpustu dizelskih goriv, povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter negativne zdravstvene izide v nosečnosti, kot so prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža novorojenčka idr. Epidemiološke študije so pokazale višjo stopnjo izpostavljenosti tistih posameznikov, ki so aktivni v neposredni bližini prometnic, opozarja doc. dr. Andreja Kukec. 

Slovenija spada med države s starejšim voznim parkom, kar pomeni, da ima država tudi večji potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov s povečanjem deleža električnih vozil na cestah, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO). Svetovna zdravstvena organizacija je lani objavila posodobljene smernice in priporočila o kakovosti zraka. Da onesnaženost zraka, eden izmed glavnih vzrokov zanj je promet, v večini evropskih držav ostaja pereča težava, opozarja tudi Evropska agencija za okolje. 

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnažen zrak drugi vodilni vzrok smrti zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni – takoj za kajenjem tobaka. Nove znanstvene raziskave izpostavljajo predvsem ranljivost otrok, kajti zgodnja izpostavljenost onesnaženemu zraku ima lahko dosmrtne zdravstvene posledice. Svetovna zdravstvena organizacija poroča, da onesnažen zrak vsako leto povzroči do sedem milijonov prezgodnjih smrti po svetu, v Evropski uniji pa do približno 400.000 – samo pri nas kar 1700.