Izpostavljenost onesnaževalom, ki nastanejo pri izpustu dizelskih goriv, povečuje tveganje za obolevnost in umrljivost zaradi bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter negativne zdravstvene izide v nosečnosti, kot so prezgodnje rojstvo, nizka porodna teža novorojenčka ... Epidemiološke študije so pokazale višjo stopnjo izpostavljenosti tistih posameznikov, ki so aktivni v neposredni bližini prometnic, opozarja doc. dr. Andreja Kukec. Kot izpostavlja, je zato pomembno, da se v čim krajšem času oblikujejo strategije, ki bodo dizelska goriva nadomestile z ustreznimi alternativnimi gorivi. S tem bomo prispevali k ohranjanju zdravja in okolja.

'Onesnažen zrak je problem, ki ga poslabša vsak dodaten avtomobil na dizelski pogon'

Direktorica Evropske zveze za javno zdravje ( EPHA), dr. Milka Sokolović, poudarja, da je  onesnažen zrak največji javnozdravstveni problem, ki ga poslabša vsak dodaten avtomobil na dizelski pogon: "Trenutni ukrepi se ne izvajajo dovolj hitro oziroma niso dovolj celoviti, zaradi česar so Evropejci žrtve zdravstvenih težav in večjih stroškov. Za srečnejšo in bolj zdravo Evropo mora promet temeljiti na električnih avtomobilih, še posebej pa moramo spodbujati aktivne in trajnostne oblike mobilnosti: hojo, kolesarjenje in uporabo javnega potniškega prometa. Skupaj čim prej ustvarimo prvi kontinent brez vozil na dizelski pogon." 

Slovenija med preučevanimi državami spada med države s starejšim voznim parkom, kar pomeni, da ima država tudi večji potencial za zmanjšanje škodljivih izpustov s povečanjem deleža električnih vozil na cestah, opozarjajo na Inštitutu za zdravje in okolje (IZO), ki je partnerska organizacija pri nastajanju raziskave CE Delft, ki jo je naročila Evropska zveza za javno zdravje (EPHA). V njej so preučevali, s katero alternativo vozilom na dizelski pogon bi dosegli največje zmanjšanje onesnaževal, ki izvirajo iz prometa – dušikovih oksidov (NOx) in trdih delcev (PM).

Za kakšno raziskavo gre? 

Raziskava analizira, kakšen bi bil vpliv na količine izpustov toplogrednih plinov iz cestnega prometa, če bi uporabo dizelskega goriva nadomestili z alternativami: elektrika, stisnjen zemeljski plin (CNG), tekoči zemeljski plin (LNG), utekočinjeni naftni plin (LPG), biogoriva in pogoni, kot so plug-in hibridna vozila in vozila s prilagodljivim tipom goriva, ki delujejo samo z visoko vsebnostjo nadomestkov fosilnih goriv, so pri IZO pojasnili v sporočilu za javnost. Pri tem so dodali, da raziskava poleg zunanjih stroškov zaradi NOx in trdih delcev (PM) upošteva tudi druge zunanje stroške, kot so stroški zaradi izpustov CO2, hrupa, varnosti v cestnem prometu in cestnih zastojev. Kot pojasnjujejo na IZO, "obstaja veliko različnih kombinacij goriv in pogonov, ki lahko nadomestijo dizelska goriva. Raziskava preučuje vplive nadomestkov za dizelsko gorivo, ki se jih lahko spodbuja z vidika zmanjšanja onesnaženosti zraka in blaženja podnebnih sprememb. Namen napovedi je preučitev vplivov nadomeščanja dizelskega goriva z alternativnimi možnostmi na onesnaženost zraka in še posebej na zdravje. Treba se je zavedati, da so napovedi zgolj hipotetične narave in so narejene za preučevanje maksimalnega potenciala nadomestkov za dizelska goriva. Napovedi ne odražajo realističnega razvoja voznega parka."

Kaj so ugotovili? 

 Glavna ugotovitev raziskave je, da je nadomestitev dizelskih cestnih vozil z električnimi vozili najučinkovitejši način za zmanjšanje izpustov od rezervoarja do kolesa in z njimi povezanih zunanjih stroškov. Kot so pojasnili na Inštitutu za zdravje in okolje, ugotovitve kažejo, da je to skoraj dvakrat učinkovitejše kot zamenjava dizelskih vozil s plug-in hibridnimi vozili, novimi dizelskimi vozili (Euro 6/VI) in CNG/LNG. Ta ugotovitev velja tudi za izpuste od vira do rezervoarja pri onesnaženosti zraka zaradi proizvodnje goriv/nosilcev energije, so poudarili. Tako z vodikom obdelano rastlinsko olje (HVO) kot tudi etanol (E85) imata pri nadomeščanju dizelskega goriva z zdravstvenega vidika omejene prednosti, so ugotovili: "Pri HVO to velja zato, ker se lahko uporablja pri današnjem voznem parku, izpusti izpušnih plinov pa so praktično enaki ne glede na to, ali se uporablja dizelsko gorivo ali HVO,"  kažejo izsledki raziskave.

Če se HVO proizvaja iz resnično obnovljivih virov, ima lahko sicer pomembno vlogo pri zmanjševanju izpustov od izvora do kolesa, izpostavljajo pri IZO, a dodajajo, da se bo v bolj oddaljeni prihodnosti, ko pričakujemo, da bo proizvodnja električne energije v večjem deležu temeljila na obnovljivih virih energije, relativna prednost HVO zmanjšala.

Če pri izračunih zunanjih stroškov upoštevamo še dodatne zunanje vplive, kot so npr. onesnaževanje s hrupom, zastoji in varnost v cestnem prometu, ugotovimo, da imamo od nadomestitve dizelskih goriv z alternativnimi gorivi in pogoni z vidika zmanjšanja teh stroškov še več koristi, naštevajo na IZO. Nadaljnja zmanjšanja zunanjih stroškov so možna z netehničnimi ukrepi, kot je npr. spodbujanje aktivne mobilnosti, kot sta hoja in kolesarjenje, kar pomeni manj motoriziranih vozil v prometu. Uporaba aktivne mobilnosti lahko vpliva na zmanjšanje zunanjih stroškov zaradi cestnega prometa tudi zaradi manj cestnih zastojev in nesreč, poudarjajo.

'Evropa naj postane Evropa brez dizelskih goriv'

V EPHI zato pozivajo k Evropi brez dizelskih goriv. Kot so spomnili, je evropski parlament junija letos prižgal zeleno luč prepovedi prodaje novih vozil na dizelski in bencinski pogon po letu 2035. Kot izpostavljajo pri IZO, pa raziskava kljub vsemu opozarja, da so na tem področju potrebni hitrejši in konkretnejši ukrepi za prehod na električna vozila.

Raziskava zaradi uvedbe emisijskih standardov EU6/VI in postopne nadomestitve starejših vozil z novejšimi ocenjuje, da se bodo izpusti iz cestnega prometa in z njimi povezani zdravstveni stroški v naslednjem desetletju zmanjševali. Kljub vsemu bodo škodljive koncentracije onesnaževal še vedno prisotne, zato EPHA verjame, da morajo članice EU k reševanju težav na tem področju pristopiti bolj proaktivno.

 Ob tej priložnosti Tomaž Gorenc, direktor IZO, opozarja na vlogo onesnaženega zraka pri razvoju različnih vrst rakavih obolenj: "Onesnaženost zraka na račun izpustov goriv na dizelski pogon dokazano povzroča različne tipe raka. Vsi ukrepi za zmanjšanje izpustov zaradi izgorevanja fosilnih goriv, ne le dizla, bodo zagotovo pripomogli k zmanjšanju števila obolelih s to smrtonosno boleznijo." Opozarja tudi, da nas na tem področju čaka še ogromno dela: "Za učinkovito ukrepanje potrebujemo celosten sistemski pristop, ki bo sledil najnovejšim smernicam o kakovosti zraka SZO. Nenazadnje nas k ukrepanju zavezujejo tudi mednarodne zaveze in strategije, kot sta Ostravska deklaracija o okolju in zdravju ter Evropski zeleni dogovor. Ne smemo pozabiti, da povečanje deleža električnih vozil ni edini pomemben ukrep. Enak ali še večji poudarek moramo posvetiti tudi spodbujanju aktivne mobilnosti (hoja, kolesarjenje itd.) ter izboljšanju učinkovitosti in dostopnosti javnega potniškega prometa."