Kot so sporočili iz društva za sonaraven razvoj Focus, so v študiji, ki je bila narejena v okviru kampanje Clean Cities, 36 mest iz 16 evropskih držav analizirali glede na 11 indikatorjev, s pomočjo katerih so ocenili, kako onesnažena so mesta in kakšno vlogo ima pri tem onesnaženje zaradi prometa. 

Najvišje uvrščeni Oslo, Amsterdam in Helsinki

Kot so zaključili v poročilu, ni še nobeno večje evropsko mesto na področju prometa blizu cilja, da bi prebivalcem zagotovilo podnebju prijazne oblike transporta do leta 2030. Tudi najvišje uvrščeni Oslo, Amsterdam in Helsinki so zbrali le 71–64 odstotkov točk, kar kaže, da morajo tudi mesta z veliko podporo trajnostni mobilnosti povečati napore za doseg ničelnih emisij do leta 2030, pravijo v Focusu. 

Slovenska prestolnica na 28. mestu

Ljubljana je s skupno 45,7 odstotka točk na lestvici analiziranih 36 večjih evropskih mest končala na 28. mestu, so zapisali v Focusu: "Najslabše se je uvrstila v kategorijah dostopnosti javnega potniškega prometa in kakovosti zraka. Malo točk je zbrala tudi v zelo tehtni kategoriji uvajanja nizkoemisijskih con, saj se le malo posveča omejevanju motornega prometa, ki se steka v mesto in generira v njem."

V kategoriji 'Prostor za ljudi' so ocenjevali priložnosti za hojo in kolesarjenje ter stopnjo zastojev. Poročilo ugotavlja, da je približno 25 odstotkov cestne mreže označene kot pot za pešce, 9,5 odstotka površin prestolnice je namenjenih kolesarjem, zastoji pa niso kritični. Glede prometne varnosti ugotavljajo, da sta v prometnih nesrečah v povprečju na leto umrla dva pešca in en kolesar. 

Slabo se je prestolnica odrezala predvsem v kategoriji dostopa do podnebno pravične mobilnosti, v kateri so ocenjevali zadostnost mestne infrastrukture in storitev na področju dostopa do JPP in do mobilnosti z ničelnimi emisijami z naslednjimi indikatorji: cenovna dostopnost javnega prevoza, dostop do javnega prevoza in dostop do infrastrukture za polnjenje. Kot ugotavlja poročilo, je glede na povprečne mesečne dohodke gospodinjstev cenovna dostopnost javnega prevoza v Ljubljani srednja (28. mesto), dostopnost javnega prevoza slaba (36. mesto), dostopnost  infrastrukture za polnjenje e-vozil pa dobra (sedmo mesto).

Poročilo ugotavlja še, da slovenska prestolnica na področju politik omejevanja dostopa avtomobilov v praksi pozna le cono za pešce, ob tem pa ne namerava uvesti nizko- ali brezemisijske cone, kar jo uvršča na 33. mesto. Ima dober sistem izposoje koles in električnih vozil. Onesnaženost zraka uvršča našo prestolnico na 31. mesto, ob tem pa trendi zadnjih pet let kažejo na rahlo izboljšanje kakovosti zraka.

Kot poudarjajo v Focusu, bi morala Mestna občina Ljubljana resno razmišljati o omejitvah (umazanega) motornega prometa znotraj avtocestnega obroča: "Na voljo so različne metode oteževanja dostopa avtomobilom (brezdizelske, (ultra)nizkoemisijske cone, mestne cestnine, itd.). Tudi s parkirno politiko (cenovno in v zvezi z dostopnostjo) se lahko zmanjša pritisk vozil na mesto. Predvsem pa je ključno, da mesto izkoristi potencial javnega prevoza ter prebivalcem in obiskovalcem ponudi čim učinkovitejši, konkurenčen sistem."

"Po podatkih Evropske komisije promet v mestih prispeva skoraj četrtino toplogrednih plinov v EU in je edini sektor, v katerem emisije od leta 1990 vztrajno naraščajo. Poleg tega, da počasen napredek mest slabša kakovost bivanja njihovih prebivalcev, ogroža tudi napore EU na področju blaženja podnebnih sprememb. Raziskava med drugim izpostavlja, da je treba prilagoditi zakonodajo EU in spremeniti evropske načrte za zmanjšanje emisij, tako da bodo imela mesta večjo odgovornost za doseganje ciljev. Le tako bodo namreč odigrala svojo vlogo na poti do ničelnih emisij v regiji do leta 2030,"pa so še sklenili v Focusu. 

V Ljubljani zatrjujejo, da delajo korake v smeri ogljične nevtralnosti 

Mestna občina Ljubljana sicer zagotavlja, da se zaveda dejstva, da so podnebne spremembe tu, zato so, kot pravijo, že leta 2007 začeli izvajati ukrepe, ki so prinesli spremembe na področju trajnostne mobilnosti in energetike, pa tudi vzpostavljanja zelene infrastrukture ter spodbujanja samooskrbe in ekološkega kmetovanja, in s tem naredili prve korake k ogljični nevtralnosti. Kot naštevajo, so leta 2007 staro mestno jedro zaprli za ves motorni promet in s tem ustvarili ekološko cono v samem središču mesta, ki so ga prej zasedali avtomobili. Površine za pešce sedaj obsegajo okoli 12 ha, dodajajo na MOL-u. 

Del glavne prometnice, Slovenske ceste, so preuredili v pešcem, kolesarjem in uporabnikom mestnih avtobusov prijaznejše območje. Po uvedbi spremenjenega prometnega režima na Slovenski cesti so se koncentracije črnega ogljika znižale za kar 70 %, medtem ko se koncentracije na okoliških cestah niso povišale. Poleg tega se je hrup zaradi osebnih vozil posledično zmanjšal za okoli 6 dB, izpostavljajo. Kot so izpostavili, imajo ambiciozne načrte tudi za elektrificiran vozni park, a je težko napovedati, kdaj bi ga lahko dobili. Kot pojasnjujejo, je uvajanje novih tehnologij pogona s stroškovnega vidika zelo zahtevno, zato so pri takih prehodih nujne ustrezne spodbude države.