Poročilo o celoletnih meritvah dušikovega dioksida na štirih lokacijah v Ljubljani ugotavlja, da je onesnaženost zraka zaradi prometa visoka, merilnih mest pa premalo. Dušikovi oksidi so strupeni in zelo škodljivi za zdravje. V Focusu ter Inštitutu za zdravje in okolje so zato na štirih problematičnih lokacijah nadaljevali meritve koncentracij dušikovega dioksida (NO2) v okviru kampanje Pozor: Tukaj je dihanje nevarno!, ki so bile opravljene na 156 lokacijah v februarju 2021. 

Rezultati tedaj so namreč pokazali, da je bila onesnaženost zraka v Ljubljani slabša od pričakovanega. Ugotovili so, da imamo na številnih lokacijah resen problem z dušikovim dioksidom (NO2) v zraku, ki ga dihamo. Že leta 2019 so izvedli raziskavo na 50 lokacijah po širšem središču Ljubljane, kjer so namestili difuzivne vzorčevalnike ter med marcem in aprilom štiri tedne merili koncentracije NO2 v zraku. Rezultati, ki so jih prejeli, so bili slabši od pričakovanega, zato so se odločili, da merjenje ob prometnih vpadnicah in cestnih koridorjih ponovijo in tudi povečajo število lokacij. 

Kaj so ugotovili tokrat? Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočila WHO 

Meritve, ki so potekale na štirih lokacijah s precej natančnimi difuzivnimi vzorčevalniki (pet odstotkov odstopanja) vsak mesec od aprila 2021 do marca 2022, so pokazale previsoke koncentracije tega zdravju zelo škodljivega plina, ki izvira predvsem iz dizelskih vozil. Meritve so vedno potekale od 1. do 22. dne v mesecu, torej tri tedne vsakega meseca, opisujejo postopek meritev. Meritve so izvedli na Drenikovi pri GIB, Šmartinski cesta pred podvozom pri Ortobaru, pred križiščem Bleiweisova-Tržaška ter blizu uradne merilne postaje na Vošnjakovi ulici (pločnik ob Tivolski cesti).

V več kot polovici primerov so bile izmerjene vrednosti višje od zakonsko določene letne mejne koncentracije (40 g/m3). Vse izmerjene vrednosti presegajo priporočeno zgornjo mejo Svetovne zdravstvene organizacije – 10 g/m3, ki je že zdravju škodljiva. Na vseh štirih lokacijah so bile vrednosti večinoma višje od vrednosti na uradni merilni postaji na Vošnjakovi. 

Lokacija z najvišjimi vrednostmi koncentracij NO2 ostaja lokacija na Šmartinski cesti pri Ortobaru. Koncentracije so bile na vseh lokacijah nekoliko nižje spomladi in poleti, na Šmartinski je bila visoka tudi julijska vrednost, ter nekoliko višje septembra in pozimi, kar je skladno z vplivi vremena. Izraziti višek na vseh lokacijah je bilo zaznati v septembru 2021, nižek pa oktobra ter novembra, so strnili ugotovitve. 

Glede na fizikalne značilnosti NO2, lokalno učinkovanje onesnaževala in vremenske značilnosti v času meritev vremenske razmere niso bile poglaviten dejavnik višjih koncentracij onesnaževala, ampak je bil verjetno pomembnejši dejavnik onesnaženja vpliv količine prometa ob različnih protikoronskih ukrepih, so še izpostavili. 

Glavni vzrok za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega oksida v zraku je motoriziran promet oziroma natančneje emisije dizelskih vozil, pojasnjujejo. Ljubljana je kot stičišče Slovenije tudi najbolj prometno obremenjena, kar negativno vpliva na kakovost zraka, saj se več kot 120.000 ljudi vsak dan pripelje na delo v Ljubljano, od tega večina s svojim avtomobilom. Ko dodamo še promet, ki ga povzročijo prebivalci in prebivalke Ljubljane, to predstavlja dolge kolone avtomobilov in goste oblake izpušnih plinov. In to je razlog za visoke koncentracije zdravju škodljivega dušikovega dioksida v zraku, katere še zlasti prispevajo vozila na dizelski pogon, pojasnjujejo v okoljevarstvenih organizacijah. 

Ljubljana se je lani sicer slabo odrezala tudi pri merjenju kakovosti zraka po podatkih Evropske agencije za okolje (EEA). Ta je lani objavila podatke o onesnaženosti zraka v letih 2019 in 2020 za 323 evropskih mest. Ljubljana se je uvrstila na 260. mesto od 323. Kakovost zraka v prestolnici so pri EEA označili z rdečo barvo, kar pomeni slabo.

Uradne merilne postaje niso na mestih, kjer je onesnaženost najslabša 

Kot poudarjajo v Focusu in Inštitutu za zdravje in okolje, rezultati meritev (tudi v drugih državah) kažejo, da uradne merilne postaje niso nameščene na mestih, kjer je onesnaženost zraka najslabša. Zato je treba pregledati in razširiti mrežo merilnih mest, so prepričani. Prenovljena evropska Direktiva o kakovosti zunanjega zraka bi morala od držav in mest zahtevati bolj razširjeno mrežo merilnih postaj in hkrati vključiti meritve z zelo natančnim difuzivnimi vzorčevalniki, ki so majhen strošek, a dobra dopolnitev merilnih postaj, menijo. Mesta pa morajo zmanjšati motorno prometno aktivnost, dodajajo. 

Predstavnica Focusa Marjeta Benčina poudarja, da so na podlagi merilne kampanje javnosti predstavili, kako problematična je kakovost zraka skozi leto na lokacijah, kjer ni uradnih meritev: "Zato menimo, da je pomembno razširiti mrežo merilnih mest, kar se da narediti na relativno stroškovno učinkovit način. Slednje smo pokazali tudi pri naših meritvah. Samo z doslednim spremljanjem onesnaženosti lahko učinkoviteje izvajamo politike za boljšo kakovost zraka, hkrati pa bolj zaščitimo ranljivejše skupine prebivalstva."  Tomaž Gorenc iz Inštituta za zdravje in okolje je spomnil, da mineva leto dni od objave novih in posodobljenih smernic za kakovost zraka, ki jih je Svetovna zdravstvena organizacija objavila na podlagi obsežne analize epidemioloških dokazov o učinkovanju določenih onesnaževal na zdravje in dobro počutje: "Ključno je, da na ravni vseh držav EU čim prej posodobimo zakonodajo tako, da bo v skladu z omenjenimi smernicami, hkrati pa začnemo še dosledneje izvajati ukrepe, ki pripomorejo k boljši kakovosti zraka ter posledično boljšemu zdravju prebivalcev. Živimo v času energetske krize, v kateri se vedno bolj zavedamo pomena decentraliziranih in brezogljičnih virov energije."