"Divje rastline uporabljam vsak dan, ker sem se tako navadila in ker je to edino logično. Tudi v naravi jih nabiram večkrat na teden," pripoveduje dr. Katja Rebolj. Včasih se ustavi med tekom in jih nabere v svojo vrečko, včasih gre ponje z namenom, da jih potem še vloži ali shrani na kakšen drug način, opisuje: "Svoj način življenja bi opisala kot sodelovanje z naravo ali pa sobivanje s cvetjem. V kuhinji s temi rastlinami ne kompliciram preveč, a vsaka jed je nekaj posebnega. Vrhunsko!"

Kako naklonjena pa je takšnemu načinu življenja Slovenija?  Kot meni Reboljeva, je Slovenija pravi biodiverzitetni biser. Pa še eno posebnost imamo v Sloveniji, po čemer se razlikujemo od vseh okoliških držav: "Za nabiranje ne potrebujemo nobenih dovolilnic, izpitov ali česa podobnega. Želimo, da bi tudi v prihodnje imeli dobre pogoje za sobivanje, zato se trenutno z vso silo zavzemamo za spoštljivo in trajnostno nabiralništvo. Če tega ne bo, bomo zopet postali hlapci na svoji zemlji." Vse je odvisno od nas samih, razmišlja. 

Kaj vse ponuja narava pri nas? Kaj se lahko spomladi znajde v naših košarah? 

Svet divje hrane je čudovit svet, poln presenetljivih okusov in najrazličnejših rastlin, je navdušena sogovornica: "Moja ocena je, da spomladi nabiramo vsaj 200 različnih užitnih rastlin. Njihova pestrost je veliko večja kot pestrost gojene zelenjave. No, prav je, da se na naših krožnikih obe dopolnjujeta. Na ta način smo manj odvisni od trgovin in netrajnostne prehranske industrije, hkrati pa povečamo vnos zdravilnih učinkovin v naše telo," svetuje. 

Pa bi lahko obrok sestavili le iz sestavin, ki jih najdemo v naravi?  Kot odgovarja, je to mogoče v vseh letnih časih, a če bi to počeli prav vsi, bi nekaterih rastlin zmanjkalo: "Namen nabiralništva pa je iz narave vzeti najpogostejše rastline in jih izkoristiti za prehrano in kot zdravilne rastline. Potem jih je za vse dovolj."

Festival nabiralništva: poskusite koprivno pivo, 'disko' juhe ...

Zato bodo junija pripravili Festival nabiralništva, kjer bodo nabiralništvo in njegove principe predstavili vsem, ki jih to zanima. Na dogodku pa boste lahko poskusili marsikaj zanimivega, prav iz naravne košare. Med drugim boste lahko uživali v malo drugačnem – koprivnem pivu. Kot pove Reboljeva, so se za festival povezali s slovenskim pivovarjem Volkom Turjaškim, ki pripravlja več vrst piva: "Testirali smo veliko možnosti, nekatere so uspele, druge ne. Nekatere zeli so presegle pričakovanja, na primer pelin, grenkuljica, pa tudi kopriva. Na festivalu bodo te nove okuse pokušali tudi obiskovalci. To bo v nedeljo, 4. junija, na stojnicah festivala. Vstop je prost."

Kaj na prvi pogled nenavadnega bodo še lahko poskusili obiskovalci?  Od pijač še različne okuse kombuč in sirupov, na primer iz dišečega koromača. Poskrbeli pa smo še za raznovrstno ponudbo jedi, kjer je v ospredju divja hrana. Pripravljali jo bodo ljubiteljski in vrhunski kuharji, našteva Reboljeva. Izda še, da posebno pozornost namenjajo projektu Disko juhe, kjer bodo mladi pripravljali obrok iz sestavin, ki bi bile sicer zavržene, zraven pa dodali tudi hranilne divje rastline, ki jih bodo nabrali na delavnicah po vsej Sloveniji v soboto, 3. junija. 

"Za tiste, ki se bodo prvič srečali z nabiralništvom, je to priložnost, da osvojijo svojo prvo rastlino, ki jo bodo nabrali v svoji okolici. Za nekoga, ki že veliko pozna, bo poudarek na tem, kako pripraviti divje jedi na vrhunski način," sklene Reboljeva. Kot poudarja, nas nabiralništvo uči tudi zmernosti na drugih področjih: "Prizadevamo si za festival s čim manj odpadki, brez uporabe plastike, s prijetno glasbo, brez hitenja, z vrednotami varovanja naše narave ..."

In za konec, katera so zlata pravila nabiralništva? "Naberi le toliko, kot potrebuješ in se pouči, da boš lahko varoval," sklene Reboljeva. 

Za poskušino: Zvitki z metliko

Bela metlika je divja sorodnica špinače. Zelo pogosto raste kot plevel okoli naših domov, zato je poznana rastlina med vrtičkarji in nabiralci. Uporabljamo jo kot gojeno špinačo. Je bogat vir železa in drugih mineralov, hkrati pa vsebuje številne zdravilne učinkovine.

Sestavine:

• 10 kor tankega vlečenega testa
• 200 g poganjkov bele metlike
• 200 g pora
• sol in poper
• strok česna
• maslo ali vegansko maslo

Priprava:

Na koščku masla rahlo popražimo por, da oveni. Dodamo še metliko, ki naj tudi oveni. Solimo in popramo ter dodamo stisnjen česen.

Vlečeno testo razvijemo po pultu, ga rahlo pomažemo s stopljenim maslom, nanj naložimo nadev iz pora in metlike ter zvijemo v zvitek. Pečemo 15 minut pri 180 stopinjah Celzija.