Pomlad nas navdušuje s številnimi skritimi zakladi, ki jih ponuja narava. Med njimi so užitne divje rastline, med katerimi najbolj poznamo regrat, pa čemaž ... A narava ponuja še številne izbire, ki jih lahko spomladi uvrstimo na naš krožnik in ga tako obogatimo s številnimi dragocenimi snovmi. "V letošnji spomladi sama najbolj pričakujem dežen, ptičjo dresen in črnoglavko. No, pa tudi klasične nabiralske so mi blizu: oslad, mehki osat, krompirjevka, pljučnik,"  kulinarično zanimive rastline našteva dr. Katja Rebolj, ki se opiše kot nabiralka, biologinja, čebelarka, ki pripravlja že svojo drugo knjigo o divjih rastlinah, ki bo tokrat nosila naslov Rastline prihodnosti. 

Moramo po užitne divje rastline globoko v gozd? Kot pravi, so najbolj zanimive rastline in tudi tiste, ki se največkrat znajdejo na krožniku njene družine, tiste, ki v resnici rastejo najbližje našemu domu: "Tiste, katere lahko naberemo pred hišo ali pa spotoma, ko gremo na sprehod. Veliko od teh jih imenujemo pleveli, a jaz jih imenujem kar zdravilni pleveli, rastline prihodnosti."

In kot pravi, je naša dežela bogata z raznolikimi možnostmi, ki jih lahko naberemo v naravi: "Tu vedno znova ponavljamo, kako bogata je naša dežela. Geografske danosti so ravno na tem področju omogočile to ogromno biodiverziteto. To nas hkrati tudi obvezuje, da ogromno truda vlagamo v njeno varovanje." Divje rastline so za marsikoga vstopna točka za spoznavanje dogajanja okoli nas, izpostavi. Kot poudarja, tisti, ki jih poznajo, nikoli ne bodo posegali po raznih 'boom effect' preparatih za zatiranje plevela na svojem dvorišču. Namesto tega bodo travnike uporabijo za ljudi, ne le za živino, kot je večinoma v praksi danes. 

Divja hrana polna antioksidantov, a še vedno nezanimiva za farmacijo 

'Divja' hrana je namreč polna hranil, marsikaj kar raste v naravi, ima številne pozitivne lastnosti. Kaj za naše telo pomeni uživanje takšnih rastlin? Kot odgovarja Reboljeva, je pokojni Dario Cortese, najbolj znan strokovnjak za divje rastline pri nas, enkrat zapisal, da ima divja hrana od tri do štirikrat več hranil kot njene gojene sorodnice. To je napisal zgolj okvirno, iz podatkov, ki obstajajo za nekatere rastline, pravi. 

Danes imamo teh podatkov še nekoliko več, čeprav so te rastline še vedno nezanimive za našo farmacevtsko industrijo in s tem za širše raziskave, pa vemo, da je v nekaterih rastlinah lahko tudi več desetkratnik mineralov, vitaminov in antioksidantov kot v zelenjavi, ki jo kupimo v trgovini, opozori Reboljeva. Po drugi strani pa v nekaterih vrstah rastlin najdemo tudi snovi, ki so v nizkih koncentracijah zdravilne, v višjih pa strupene. Taki so na primer saponini, tanini idr. Zato je prav, da se o teh rastlinah poučimo in jih znamo izkoriščati na pravilen način, svetuje. 

Veste, da ima prevečkrat spregledani trpotec aromo po šampinjonih? 

Katera izmed pri nas prisotnih divjih rastlin pa ima tudi zdravilno moč, pa se ljudje, ko hodimo mimo njih, tega recimo ne zavedamo? Rastlina po kateri pogosto hodimo in je ravno tak primer, je trpotec, ponazori Reboljeva: "Ašič je zapisal, da je to rastlina, ki bolj kot katerakoli druga čisti pljuča, ledvica, kri in želodec. A še vedno srečam ljudi, ki v življenju še niso poskusili trpotca. Veste, da ima aromo po šampinjonih?" 

Seveda je treba biti pri sprehodu v naravi in uživanju divje hrane tudi previden. Kaj moramo vedeti o tem, če želimo izkoristiti njihove zdravilne lastnosti in katere tegobe nam lahko lajšajo na naraven način? "Slovenci imamo pregovor, da za vsako bolezen rožca raste. To pa ne pomeni, da so vse rastline primerne za vsakogar. Potrebno je poiskati pravo kombinacijo zase, se obrniti na izučene zeliščarje in potem lahko res marsikaj pozdravimo na naraven način," izpostavlja Reboljeva.

Kako lahko divjo hrano uporabimo na naših krožnikih? 

Za začetek je dobro, da gremo na delavnico in se zaljubimo v tri rastline, ki nas bodo tam nagovorile. Potem z njimi kuhamo in tako jih ne bomo mogli pozabiti nikoli več. Potem pa spet nove tri, pet in sedem ... No, ni vse tako pravljično, a z malimi koraki se daleč pride, Reboljeva svetuje vsem, ki bi radi na svoj jedilnik začeli vključevati divjo hrano: "Včasih nočemo, da obdrži lastnosti, vsaj ne takrat, ko vsebuje preveč grenčin. Na začetku je pri kuhanju z divjimi rastlinami dobro vzeti preverjene recepte, ravno zato, da poudarimo prijetne okuse in arome v rastlini in omilimo grenkobo." 

Za začetek morda preiskusite dva recepta iz njene knjige Narava vedno zmaga: 

Skutna pita s trpotcem

Krhko testo

350 g moke

180 g ohlajenega masla

žlička soli

0,5 dl hladne vode

Nadev

500 g skute

4 rumenjaki

žlica (bezgovega) kisa

2 dcl sladke smetane

sol, poper, mleta kumina

šopek listov in cvetov trpotca

Naberemo trpotec. Sama sem izbrala ozkolistnega, lahko pa uporabimo tudi širokolistnega ali srednega. Sestavine za krhko testo na hitro ugnetamo na roko ali z multipraktikom, oblikujemo v kepo in pustimo na hladnem, da počiva pol ure. Testo razvaljamo in z njim obložimo okrogel pekač z valovitim robom premera 28 cm. Prebodemo ga z vilicami in pečemo 15 minut pri 175 C.

Medtem pripravimo nadev tako, da vse sestavine premešamo. Trpotec pred tem še na grobo sesekljamo. Maso razporedimo po testu in pečemo pri 175 C še 20 minut.

Listi pljučnika v testu

Vsak, ki bo prvič videl ta recept, si bo rekel, pa saj je pljučnik že mimo, a v resnici pljučnikove liste v kulinariki uporabljamo vse leto.

Sestavine

2 jajci

250 g moke

žlička soli

pol žličke jedilne sode

5 dl vode (lahko mleka)

listi pljučnika

maščoba za peko

 Iz sestavin, razen pljučnika in maščobe, pripravimo testo za palačinke, tako da najprej z vilico umešamo vse sestavine in postopoma prilivamo vodo. V testo pomakamo liste pljučnika in jih spečemo na maščobi. Tako pripravljeni listi nimajo grenkega priokusa, zato jih imajo radi tudi otroci.