Raziskovalci so v novi študiji preučili stanje okoli 23.500 vrst kačjih pastirjev, rib, rakov in drugih živali, ki so odvisne izključno od sladkovodnih ekosistemov. Ugotovili so, da kar 24 % teh vrst grozi izumrtje.  Ogroženi organizmi so razvrščeni v različne kategorije: ranljive, ogrožene ali kritično ogrožene. In kaj so glavni krivci za njihovo usodo? Vse večje grožnje sladkovodnim živalim predstavljajo onesnaženje, jezovi, črpanje vode, kmetijstvo, invazivne vrste, podnebne spremembe in druge motnje teh krhkih ekosistemov. 

"Ogromne reke, kot je Amazonka, se lahko na prvi pogled zdijo mogočne, v resnici pa so sladkovodna okolja izjemno krhka," je za AP povedala soavtorica študije Patricia Charvet, biologinja z brazilske zvezne univerze Ceara. Sladkovodni habitati – vključno z rekami, jezeri, ribniki, potoki, barji in mokrišči – pokrivajo manj kot 1 % površine planeta, vendar so življenjski prostor za 10 % živalskih vrst, je poudarila Catherine Sayer, zoologinja pri Mednarodni zvezi za ohranjanje narave. "Večina vrst nima le ene grožnje, ampak  njihovemu obstoju grozi več dejavnikov in okoliščin, ki delujejo skupaj," je izpostavila Sayerjeva. 

Raziskava, objavljena v reviji Nature, je posebna po tem, ker je to prvič, da so raziskovalci analizirali globalno tveganje za sladkovodne vrste. Prejšnje študije so se osredotočale na kopenske živali, vključno s sesalci, pticami in plazilci. Ekolog z univerze Duke Stuart Pimm, ki ni bil vključen v študijo, jo je za AP označil za dolgo pričakovan in zelo pomemben dokument. "Skoraj vsaka velika reka v Severni Ameriki in Evropi je močno spremenjena ali zajezena, kar ogroža sladkovodne vrste," je opozoril. 

V Južni Ameriki se obsežen ekosistem reke Amazonke sooča tudi z grožnjami zaradi krčenja gozdov, gozdnih požarov in nezakonitega pridobivanja zlata, je naštela Charvetova. Nezakoniti požari povzročajo oblake pepela, ki onesnažujejo reko, rudarji zlata brez dovoljenja pa odlagajo težke in škodljive kovine ter ostale odpadke v vodo, je opisala.  Reke in mokrišča pa so ekosistemi, občutljivi prav na vse, kar se dogaja okoli njih,  je razložila. "Če gre kaj res narobe, kot je razlitje kisline ali nafte, lahko ogrozi celotno vrsto. Te živali ne morejo pobegniti nikamor," svari. 

Izgubili smo več kot 70 % mokrišč 

Kot smo že poročali, padec ravni kisika skozi čas v svetovnih jezerih dodatno ogroža sladkovodne ekosisteme in zaloge pitne vode, ugotavljajo znanstveniki. Sladkovodna biotska raznovrstnost tudi sicer upada hitreje kot katerakoli druga. Od leta 1900 smo izgubili več kot 70 % svetovnih mokrišč, medtem ko so populacije, ki živijo v sladkovodnih habitatih, upadle za 84 %.

Kot v poročilu o stanju okolja namreč opozarja Svetovni sklad za naravo WWF Adria, smo od leta 1900 uničili dve tretjini naravnih mokrišč in zmanjšali število sladkovodnih živali za več kot tri četrtine: jezovi in rečna infrastruktura so razdrobili naše reke, le tretjina svetovnih rek je ostala prosto tekoča. 

Svetovne reke se dušijo zaradi obstoječe in nove infrastrukture, poraba vode vsako leto narašča, sladkovodne ribe so prelovljene, ogrožen je obstoj na milijone ljudi. Stanje v Sloveniji je podobno svetovnemu stanju. S povečanjem sladkovodne biotske raznovrstnosti na različne načine prispevamo k boljšemu zdravju ljudi – od zmanjšanja tveganja za nove bolezni do večje razpoložljivosti hrane. Trenutni trendi kažejo, da moramo ukrepati takoj. Da bi zaustavili izgubo sladkovodne biotske raznovrstnosti, moramo nujno izvesti ambiciozni intervencijski načrt. To vključuje omogočanje naravnega toka rek, zmanjševanje onesnaženja, varovanje mokrišč, končanje prelova in netrajnostnega izkopa peska, nadzor invazivnih vrst in varovanje ter obnovo povezljivosti ekosistemov, še poudarjajo na WWF Adria.