"Zaradi regulacije rečne struge in drugega poseganja v obrečni prostor je danes narava ob Muri v zaskrbljujočem stanju. Številni življenjski prostori, kot tudi živalske in rastlinske vrste, so močno ogroženi in izginjajo iz obmurskega prostora. Ogrožene so tudi nekatere ključne ekosistemske storitve, ki jih reka zagotavlja prebivalcem ob reki," opozarja  Aleksander Koren, vodja projekta Natura Mura. 

Marca 2020 se je začel zdravilni tretma slovenske Amazonke, ki se bo končal do konca leta 2023.  4,6 milijona vreden projekt je torej že v teku. Osrednji cilj je obnova vodnih, gozdnih in travniških življenjskih okolij ob reki Muri, ki se varujejo v okviru mreže Natura 2000, pojasnjuje Koren. Talna voda iz obrečnih gozdov Mure predstavlja ključen vodni vir Pomurja. Upadanje njenega nivoja zaradi poglabljanja dna reke zato ni težava samo za naravo, izpostavi Koren. Ukrepi širitev struge na štirih odsekih v skupni dolžini skoraj tri km v okviru projekta ter oživljanje rokavov in mrtvic neposredno naslavljajo ta izziv in bodo prispevali tudi k ohranitvi tega izjemno pomembnega naravnega vira, pove. 

Z izvedbo projekta so tako začeli naslavljati nekatere najbolj pereče izzive ohranjanja narave in ekosistemskih storitev na reki. Veliki koraki v smeri boljše prihodnosti reke so se v zadnjih letih zgodili tudi z vzpostavitvijo biosfernega območja vzdolž njenega toka.  Projekt bo izboljšal del obrečnih habitatov, vendar bo na tem območju potrebno še veliko dela, da bo ekološko stanje optimalno, opozarja Koren.  

Na reki je namreč poleg naravovarstvenih aktualnih tudi nekaj veliki okoljskih izzivov: "Med njimi je na primer neurejena kompostarna na rečnem otoku pri Ceršaku, ki zaradi svoje lege v poplavnem prostoru lahko predstavlja izjemno grožnjo  rečnemu ekosistemu. K obstoječim izzivom bodo v naslednjih desetletji prišli še novi, ki jih bodo povzročile podnebne spremembe in druge posledice delovanja sodobnega človeka. Ohranjanje narave ob reki Muri kot tudi drugod je proces, ki bo uspešen le, če ga bodo nadaljevale tudi bodoče generacije," poudarja Koren. 

Projekt Natura Mura torej ne bo dovolj za dosego celovite revitalizacije rečnega ekosistema in s tem ohranitve vseh ekosistemskih funkcij, ki jih ta zagotavlja prebivalcem ob reki: "Slediti bodo torej morali nadaljnji koraki v to smer, kakor tudi drugi koraki na poti k trajnostnemu razvoju območja. K temu nas nenazadnje zavezuje tudi prestižni naziv UNESCO Biosfernega območja Mura, ki krasi našo panonsko lepotico od leta 2018. Ta status pa je bil letos še nadgrajen z razglasitvijo prvega 5 -državnega biosfernega območja na svetu, to je Biosferno območje Mura - Drava – Donava, ki se razteza od Avstrije prek Slovenije, Hrvaške in Madžarske vse do Srbije,"  je spomnil.

Aktivnosti projekta so sicer načrtovane v smeri obnove naravnih habitatov, kar pomeni pozitiven vpliv na stanje biodiverzitete, pojasnjuje Koren: "Prvi rezultati bodo vidni kot povečanje življenjske pestrosti v izkopanih mlakah, obnovljenih mrtvicah in rečnih rokavih, kar bo ugodno vplivalo na stanje dvoživk, vodnih hroščev, kačjih pastirjev in obvodne vegetacije. Z vodo napolnjeni rečni rokavi bodo napajali poplavni gozd, zaradi širitev posameznih delov rečne struge pa bodo začela nastajati nova prodišča. Na obnovljenih mokrotnih travnikih se bo povečala rastlinska pestrost, kar bo ugodno vplivalo na stanje metuljev, hroščev in ptic."

Kako je projekt potekal doslej? Jeseni začeli z aktivnostmi na terenu 

Aktivnosti na terenu so predvidene vzdolž celotnega slovenskega toka reke Mure, posredno pa so zasnovane na način, da prispevajo k širši ekološki obnovi poplavnega pasu Mure. Kot poudarja Koren, je bil dosedanji potek projekta izjemno naporen, marsikateri korak na poti do pričetka izvajanja del na terenu pa kompleksnejši, kot so morda predvidevali ob načrtovanju projekta. Kljub temu so partnerji projekta z izvedbo del zelo zadovoljni, saj aktivnosti trenutno potekajo po načrtih, zatrjuje. 

V prvem letu in pol izvajanja projekta se je predvsem pripravljala dokumentacija za izvedbo del, prav tako so se pripravljala razna strokovna izhodišča in javna naročila iz vseh projektnih sklopov, pridobivala so se soglasja za izvedbo del ter nabava opreme.  

Lansko jesen so se začele izvajati osrednje projektne aktivnosti tudi na terenu, ki so sicer po projektni časovnici razporejene vse do leta 2023. Ta izjemno pomemben mejnik projekta želijo deliti z javnostjo, pove Aleksander Koren. 

Že prejšnjo zimo so izvedli prva velika renaturacijska dela na projektu. Na območju Polanskega loga so uspešno odstranili lesno grmovno zarast iz 10 ha zaraščajočih travnikov. V nadaljevanju leta so na tej površini zasejali travnik, našteva Koren. Letošnjo jesen so z deli na terenu pričeli tudi na projektnih sklopih Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov ter Obnova poplavnih gozdov.

V oktobru so tako pričeli z izkopom desetih mlak na območju mejne Mure z Republiko Avstrijo na relaciji Zgornje Konjišče – Lutverci. V letu 2022 je predviden izkop še dodatnih desetih mlak na območju Petanjci – Mota.  Z izkopom mlak se izboljšuje habitate dvoživk, vodnih hroščev in kačjih pastirjev, pojasnjuje Koren.

Pričeli z obnovo mrtvice Zaton, enimi večjih posegov

V oktobru 2021 se je pričela tudi obnova mrtvice Zaton pri Petanjcih, ki predstavlja enega večjih posegov  v sklopu projekta: "V prvi fazi obnove smo z območja mrtvice odstranili lesno zarast, ki je preraščala skoraj celotno območje mrtvice. V naslednji fazi, ki se je pričela pred dnevi, pa iz dna mrtvice odstranjujemo približno 16.000 m3 mulja. Vsa dela bodo izvedena do predvidoma marca prihodnjega leta. Naravovarstveni namen obnove mrtvice Zaton je obnova ogroženega habitata, izvedba pa bo prispevala tudi k reševanju težav lokalnih prebivalcev z odvodnjo ob visokih nivojih podtalnice. Obnovljena mrtvica bo opremljena tudi z učno potjo in bo pridobila še izobraževalno ter rekreacijsko funkcijo."

Izvajajo tudi ukrepe za izboljšanje stanja dveh ciljnih habitatnih tipov poplavnih gozdov vzdolž reke Mure – obrečni gozdovi mehkolesne loke in trdolesne loke,  na površini 22 hektarjev, ter ukrepe obnove močvirnega gozda v Črnem logu na območju 10 hektarjev. 

Osnovni namen obnove gozdov v projektu Natura Mura je revitalizacija teh pestrih habitatov ob reki Muri: "Posredno s to aktivnostjo zasledujemo cilje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi kot tudi izboljšanja drugih ekosistemskih storitev, ki jih ti gozdovi zagotavljajo ljudem ob reki Muri," izpostavlja Koren.

Z obnovo  poplavnih gozdov so prav tako začeli v letošnji jeseni s sečnjo neavtohtonih in invazivnih tujerodnih vrst dreves ter drugih rastlinskih vrst na izbranih lokacijah od Radencev do Murske šume. V zadnjih tednih so izvajali pripravo tal za sadnjo ter že začeli s sadnjo sadik avtohtonih drevesnih vrst bele vrbe, črnega topola, jelše, belega gabra, hrasta doba in divje češnje, opisujejo napredek pri obnovi. 

Katere spremembe so najpomembnejše? 

Obnova rečne dinamike in vodnih habitatov predstavlja največji in najpomembnejši sklop aktivnosti projekta in predvideva obnovo dveh mrtvic, dvajsetih mlak, šestih rokavov in renaturacijo struge reke Mure na štirih odsekih v skupni dolžini 2,6 kilometra, pojasnjuje Koren: "Vse navedene aktivnosti bodo bistveno izboljšale stanje redkih in ogroženih vodnih habitatov reke Mure, izboljšalo se bo ekološko stanje rečnega ekosistema, vse skupaj pa bo prispevalo k nadaljnjemu zagotavljanju izjemno pomembnih ekosistemskih storitev, kot so zagotavljanje vira pitne vode, ohranjanje ugodne mikroklime, zadrževanja visokih voda, blaženje posledic suš in druge ekosistemske storitve."

Tradicionalna povezanost reke s prebivalci ob njej je ključen razlog, da se je narava reke Mure v takšnem obsegu ohranila vse do danes: "Pri pripravi in izvedbi projekta se zato aktivno povezujemo z lokalnimi skupnostmi in občinami iz pomurske regije, z njimi tudi redno komuniciramo in jih obveščamo o izvajanju del. Projekt Natura Mura je med lokalno skupnostjo dobro sprejet, saj se ljudje zavedajo, da je izvedba projektnih del prvi in osnovni korak k splošnemu izboljšanju življenja ob reki Muri," sklene Koren.