Akcijo Dvignimo glas proti zavrženi hrani so prvič predstavili že pred 10 leti, v Evropskem tednu zmanjševanja odpadkov, ki je letos osredotočen ravno na zavrženo hrano, pa jo  ponovno obuja - kot opomnik vsem, ki živimo v družbi pretirane potrošnje. S transparenti s sporočili "Če smo na ulici, še ne pomeni, da smo lačni!", "Siti smo zavržene hrane", "Dvigni glas proti zavrženi hrani!" zabojniki mimoidoče opozarjajo na naš (napačen) odnos do hrane in jih pozivajo k spremembam.

FOTOGALERIJA

1 / 3

FOTO: Voka Snaga

'Neme priče  vsakdanjih navad' 

Širšo javnost želijo opozoriti na problematiko zavržene hrane na nekoliko drugačen način: zabojniki za odpadke so namreč neme priče vsakdanjih navad, vrednot in življenjskega sloga svojih uporabnikov. "Ni dovolj, da vseskozi opozarjamo samo na velike količine zavržene hrane, potrebno se je vprašati tudi, kakšen odnos imamo mi sami do hrane kot osnovne dobrine v današnjem svetu," poudarjajo.

Prav strašljiv je podatek, da vsako leto nas svetu zavržemo več kot 1,3 milijarde ton hrane, s čimer bi lahko nahranili štirikrat toliko ljudi, kot je lačnih. Povedano še bolj pomenljivo - nihče na svetu ne bi bil lačen, če bi s hrano vsi ravnali bolj preudarno, so izpostavili. 

Verjamejo, da lahko količino zavržene hrane zmanjšamo samo tako, da spremenimo svoje vedenje, navade in odnos do hrane. V današnji družbi namreč manjše zavržke hrane lahko dosežemo le z bolj spoštljivim odnosom do te osnovne dobrine. Če ne spoštujemo hrane, ne spoštujemo niti dela kmetov, pekov, delavcev v mlekarnah in vseh drugih, ki hrano pripeljejo do naše mize, opozarjajo. 

V EU letno zavržemo 59 milijonov ton hrane 

V državah članicah EU letno nastane približno 59 milijonov ton odpadne hrane, v Sloveniji smo lani zavrgli 165.000 ton hrane, kažejo podatki Statističnega urada Slovenije. Smo pa Slovenci kljub temu, da še vedno zavržemo občutno preveč hrane, povsem na repu lestvice glede zavržene hrane na prebivalca. Po zadnjih podatkih Eurostata je bilo leta 2022 v članicah EU zavržene povprečno 132 kilogramov hrane na prebivalca. Največ odpadne hrane na prebivalca je nastalo na Cipru (294 kg), sledili sta Danska (254 kg) in Portugalska (185 kg), najmanj pa v Sloveniji (71 kg), sledili sta Hrvaška (72 kg) in Madžarska (84 kg). 

Zavrgli smo 29 kilogramov užitne hrane na prebivalca

Kot sicer pojasnjujejo na statističnem uradu, k odpadni hrani štejemo tudi olupke, kosti, koščice, jajčne lupine in podobne snovi, ki ne spadajo med užitni del, saj v nobenem trenutku niso primerni za prehrano ljudi. V skupni količini odpadne hrane je po SURS-ovi oceni neužitni del predstavljal 63 % ali 104.000 ton, kar pomeni, da smo lani zavrgli nekaj manj kot 61.000 ton še užitne hrane, povprečno 29 kg na prebivalca ali 79 gramov na prebivalca na dan. 

Največ odpadne hrane, a vendar manj kot polovica, nastalo v gospodinjstvih

Odpadna hrana nastaja pri vseh členih prehrambne verige. V proizvodnji hrane, kamor poleg proizvodnje živil in pijač prištevamo tudi primarno proizvodnjo, se je lani zavrglo okoli 22.000 ton hrane, v distribuciji in trgovini z živili 15.000 ton, v gostinstvu in strežbi pa 56.000 ton. Največ odpadne hrane, 72.000 ton, je nastalo v gospodinjstvih, še ugotavljajo na statističnem uradu RS.