Časzazemljo.si

Ekologija

Ribe ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko

Nuša Stegnar/27. 07. 2021 10.57

Pilotski projekt meritve mikroplastike v ribah sladkovodnih voda v Sloveniji, ki sta se ga lotila ljutomerska gimnazijca, je pokazal, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko. Gre za problem, s katerem se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati, pravita mlada raziskovalca.

Čeprav se v zadnjem času vse bolj izpostavlja onesnaževanje okolja s plastiko, pa problematika mikroplastike ostaja skrita, čeprav ima lahko slednja zastrašujoče posledice za organizme, pravita dijaka Gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera, Domen Bogdan in Tamara Kolerič, ki sta se zato odločila, da naredita raziskovalno nalogo, s katero sta želela ugotoviti količino mikroplastike v sladkovodnih ribah porečja reke Mure. 

V raziskovalni nalogi sta se tako lotila preučevanja količine mikroplastike v rdečeokah. Pregledala sta 50 vzorcev rib, ki sta jih ulovila na petih različnih lokacijah (rokav reke Mure v Sladkem Vrhu, umetno jezero Stara jama v Zgornjem Konjišču, rokav reke Mure v Hrastju – Moti, akumulacijsko jezero v Gajševcih in počasi tekoč rokav reke Mure na Krapju).

Riba rdečeoka
Riba rdečeokaFOTO: Dreamstime

Kot sta opisala postopek, sta ribe po ulovu najprej stehtala in izmerila njihovo dolžino. Pobrano drobovje sta nato položila v 10-odstotni kalijev hidroksid (KOH), ki je povzročil razgradnjo drobovja. Vse skupaj sta nato prefiltrirala in vzorce analizirala pod stereomikroskopom. V vseh vzorcih rib sta skupno našla 239 delcev mikroplastike. "Od tega je bilo 230 vlaken in devet fragmentov," sta opisala rezultate v raziskovalni nalogi.

Ugotovitve raziskovalne naloge sta mlada raziskovalca posredovala ribičem in lokalnemu prebivalstvu in jih tako seznanila z izsledki. Sicer pa upata, da se bo nad količino mikroplastike v slovenskih vodah kdo zamislil in začel prispevati k reševanju problema. Možnosti nadaljnjih raziskav je, kot pravita, veliko, od iskanja mikroplastike v še drugih organizmih in ekosistemih do iskanja možnih rešitev za spopadanje s problematiko te.

Ugotovila sta, da so najmanjšo količino mikroplastike vsebovale rdečeoke iz Sladkega vrha (3,8 delcev na ribo), največ pa ribe iz Krapja (5,8 delcev na ribo). "Ugotovila sva, da se preučevane lokacije glede na količino mikroplastike statistično značilno ne razlikujejo. Na podlagi tega sva sklepala, da čistilne naprave in industrijski obrati na količino mikroplastike niso imeli bistvenega vpliva. Število mikroplastike je bilo odvisno predvsem od teže in dolžine vzorcev. Največji delež mikroplastike so predstavljala vlakna, od ostalih kategorij mikroplastike pa sva našla le še fragmente. Ugotovila sva, da so ribe v slovenskih vodah ob vodotoku reke Mure precej onesnažene z mikroplastiko, s katero se še vedno nismo začeli učinkovito spopadati," sta strnila svoje ugotovitve.

Sicer pa je omenjena raziskovalna naloga pilotska, saj v Sloveniji meritve mikroplastike v ribah sladkovodnih voda še niso bile izvedene. Dijaka sta se skupaj z mentorico Marijo Meznarič zato odločila povezati z Inštitutom za vode RS (IzVRS), ki se med drugim ukvarja z ugotavljanjem količine mikroplastike v Jadranskem morju.

"Koristne informacije, ki sva jih tam prejela, so nama omogočile izvedbo meritev mikroplastike v ribah rdečeokah v porečju reke Mure," sta povedala in dodala, da sta se z nalogo prijavila na tekmovanje mladih raziskovalcev, ki ga organizira Zavod za tehnično kulturo Slovenije, kjer sta prejela zlato priznanje in dosegla 1. mesto. "V sodelovanju z dr. Manco Kovač Viršek iz IzVRS pa sva se pravkar lotila pisanja mednarodnega znanstvenega članka," sta še sporočila dijaka Domen in Tamara.

Koronavirus pasica nova
UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (5)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

PRAVILA ZA OBJAVO KOMENTARJEV
Časzazemljo.si
ISSN 2630-1679 © 2025, Časzazemljo.si, Vse pravice pridržane Verzija: 870