"Evropska uredba, ki določa registracijo kokoši na domačem dvorišču, četudi je na dvorišču en sama kokoš, je za Slovenijo nesprejemljiva," je jasna Irena Rotar iz civilne iniciative Slovenije Ekoci.  Kot poudarja, je ta nesprejemljiva zaradi naše prehranske varnosti, zaradi tradicije reje kokoši v vseh preteklih obdobjih naših prednikov na naših tleh. Kokoši so del kulturne dediščine, tradicije, svatbenega obredja, pisanic in osnova prehranske varnosti še v tako hudih časih: "Kokoši domačega dvorišča zagotavljajo zaključen krogotok sonaravne pridelave hrane na malih kmetijah in del izmenjave dobrin – domačih jajčk med sorodniki in prijatelji. Ne gre samo za kokoši, gre za odvzem pravice do svobodne pridelave hrane," je ostra.

Stroški dražji kot kokoš? 

Uredba Evropske komisije z naslovom Zdravje živali – prostori za gojenje živine (kopenske živali) – dodatna pravila je na ostre odzive naletela po celotni EU. Kot pove Rotarjeva, je pod vprašalnikom o uredbi svoje mnenje  na skoraj 200 straneh podalo veliko ljudi iz Slovenije in Evrope. Proti uredbi pa si s svojimi aktivnostmi prizadevajo tudi člani društev malih živali po celi Sloveniji, poudarja. 

Uredba EU naj bi poskrbela za več zdravja živali. Kot pojasni Rotarjeva, bi bile veterinarske in ostale storitve po novem plačljive, kar pa si marsikateri rejec kokoši ne bi mogel privoščiti. Stroški bodo verjetni večji kot kokoš sama, pravi. Poraja se tudi vprašanje, kako evidentirati vsakega izvaljenega piščanca in kako evidentirati kragulje lisice in kune, ki pojedo naše kokoši? "Kot kaže, ta uredba EU teži k temu, da se zmanjša samooskrba in pridelave hrane in omeji tudi na mikro nivoju na ravni gospodinjstva," ocenjuje Rotarjeva. 

Po uredbi bi moral, kot pravi Rotarjeva, tudi vsak rejec opraviti izobraževanje, reja kokoši na domačih dvoriščih pa je del kulturne dediščine in prenosa iz roda v rod na podeželju. Z domačo rejo kokoši se ohranjajo tudi stare pasme kokoši, štajerska kokoš, šentjernejski petelin in druge, našteje Rotarjeva. Stroški in postopki evidentiranja kokoši na domačih dvoriščih po uredbi bodo sigurno od reje odvrnili večino rejcev, sklene Rotarjeva. 

Ministrstvo: Predvideno je odstopanje od registracije za gojitelje, ki imajo ptice le za lastno porabo 

A kot zagotavljajo na kmetijskem ministrstvu, se uredba ne nanaša na položaj živali kokoši v reji pri ljubiteljskih rejcih za samooskrbo, temveč dopolnjuje pravila glede registracije in odobritve obratov, ki gojijo kopenske živali, ki so določena v delu IV Pravil o zdravju živali, da se zaščiti zdravje živali. 

Poseben poudarek v predlogu te izvedbene uredbe je na določitvi vrst obratov, prevoznikov in nosilcev dejavnosti, ki se lahko izvzamejo iz nacionalnih zahtev za registracijo. Kot mirijo na ministrstvu za kmetijstvo, so v predlogu akta navedeni pogoji za odstopanja od zahtev za registracijo obrata (gospodarstva), na katerem se gojijo kopenske živali: "Predvideno je odstopanje od obveznosti registracije za izvajalce dejavnosti (rejce), ki gojijo perutnino in ptice v ujetništvu le za lastno domačo porabo. Država bo nato določila še maksimalno število živali, ki se lahko gojijo na takšnem obratu, pojasnjujejo. Pogoji za odstopanje od registracije iz te uredbe se nanašajo tudi na druge vrste, npr. kunce, ne veljajo pa za govedo, ovce, koze, prašiče, konje in osle."

Na vprašanje, ali bi lahko inšpekcija sploh učinkovito izvajala takšno uredbo, na ministrstvu za kmetijstvo odgovarjajo, da postopki za registracijo obratov in vpis v evidenco imetnikov rejnih živali že veljajo pri nas. Čim bolj popolni podatki o obratih so za učinkovitost inšpekcije v primeru pojava kužne bolezni ključnega pomena za zaščito zdravja živali, pravijo na ministrstvu. 

Ugašanje pravice do svobodne pridelave hrane? 

Potem ko je predvsem civilna družba pospešila področje vrtičkarske samooskrbe je omenjeni predlog EU uredbe ena izmed možnosti, da se ta pravica do svobodne pridelave hrane ugasne, je kljub takšnim zagotovilom prepričana Rotarjeva: "V časih, ko je večina hrane pridelane na intenziven način in kjer so kmetje odvisni od nakupa semen, povezanih z nakupi fitofarmacevtskih sredstev, ki naj bi prinašali večji hektarski donos, ko se ugotavlja, da le-ta uničuje zemljo in da kmetje na trgu tekmujejo z največjimi pridelovalci po nizkih cenah, je na svetu že več kot 800 milijonov ljudi lačnih, se ne spodbuja direktne sonaravne pridelave hrane in se tudi na omenjeni način z implementacijo morebiti sprejete uredbe omejuje pravica do samooskrbe s sonaravno pridelano hrano prebivalcem." 

Kot poudarja Rotarjeva, se prehranska varnost gospodinjstev in malih kmetij začne z vrtninami in kokošmi: "V času, ko je znano, da je pred vrati prehranska kriza, so aktivnosti, ki so lahko osnova za preživetje naroda, tudi gospodinjska samooskrba, vrtičkarstvo in reja manjšega števila kokoši." 

Potem ko smo si prizadevali za povečanje samooskrbe in ohranjanje z avtohtonimi semeni, z zelenjavo in sadjem tudi na področju gospodinjstva, vrtičkarstva, na malih kmetijah in ljudi navduševali tudi za samooskrbo z jajci, nikakor ne moremo dopustiti, da bi se evidentirala in nadzirala tudi domača samooskrba, je odločena Rotarjeva. 

Kokoši dobrodošle za uničevanje škodljivcev na vrtu, naučite jih lahko do 30 ukazov 

Kokoši so pri sonaravni predelavi hrane tudi sestavni del naravnega uničevanja škodljivcev, race denimo pojedo rdeče polže, Rotarjeva našteva koristi kokoši na domačem dvorišču: "Kokoši čistijo prostor škodljivcev, kokošji gnoj ima veliko dušika, ki pa je v času pomanjkanja gnojil zelo dragocen. Pomagajo pri pridelavi komposta za pridelavo zelenjave in vrtnin ter domače oskrbe s sadjem. Kokoši so zelo sočutna bitja, naučite jih lahko do 30 ukazov, zapomnijo si do 200 obrazov, otroci se od njih veliko naučijo in imajo tudi terapevtski značaj kot hišni ljubljenčki." 

Kot pravi, so kokoši v zadnjih letih postale zelo priljubljene, s potujočimi kokošnjaki so se številni odločili za manjše jate kokoši, kokoši so postale celo hišni ljubljenčki: "V Sloveniji si ozaveščeni ljudje nikakor ne bomo pustili odvzeti svobode do svobodne pridelave hrane in domačih dvoriščih." 

 "V vsaki vojni sta bila glavna zmagovalca vreme in lakota. V najhujših časih so domača jajčka pomagala preživeti cele družine, ko so jih revni ljudje izmenjavali za druge dobrine in privoščili otrokom, četudi jih za ostale člane družine ni bilo," spomni Rotarjeva. Ali bomo v primeru, da ne bo dovolj jajc, poleg ostalega dobili tudi prehranske bone za hrano in jajca, četudi bi si jih lahko pridelali sami, se sprašuje Rotarjeva. 

Uredba naj bi bila sprejeta jeseni. Eko civilna iniciativa Slovenije Ekoci, Združenje za trajnostno prihodnost, pa bo zato v imenu somišljenikov na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in na Vlado RS ter vsem evropskim poslancem poslala pobudo, da Slovenija uredbe ne podpre oz. da se evropske uredbe v Sloveniji za rejce do 100 živali ne upošteva.