Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je 198 podpisnic končnega dogovora, sprejetega na zadnjem podnebnem vrhu v Dubaju (COP28) decembra lani, Združene arabske emirate, Azerbajdžan in Brazilijo pooblastilo, da skupaj zastavijo načrt, na podlagi katerega bi dosegli omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija.

Azerbajdžan bo gostitelj letošnje podnebne konference ZN, Brazilija pa leta 2025.

Kot izhaja iz vsebine dogovora iz COP28, bi moralo partnerstvo trojice držav "znatno okrepiti mednarodno sodelovanje in zagotoviti ugodno okolje za spodbujanje ambicij v prihodnjem krogu določanja nacionalno določenih prispevkov".

"Oblikovanje partnerstva treh držav nam bo pomagalo pri zagotavljanju kontinuitete, ki je potrebna za ohranitev 'zvezde severnice' 1,5 stopinje Celzija v vidnem polju," je v izjavi za javnost ocenil predsednik COP28 Sultan Al Džaber.

Ob upoštevanju trenutnih podnebnih zavez je namreč svet po oceni ZN še vedno na dobri poti, da se v tem stoletju v povprečju segreje med 2,5 in 2,9 stopinje Celzija. Glede na ugotovitve Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) naj bi bila meja 1,5 stopinje Celzija dosežena med letoma 2030 in 2035.

Na podnebni konferenci v Združenih arabskih emiratih (COP28) decembra lani so države udeleženke soglasno potrdile končni dogovor, ki je prinesel zgodovinsko prvo omembo fosilnih goriv v zaključnem dokumentu podnebnih konferenc. V dokumentu o globalnem pregledu stanja so se države zavezale k prehodu od fosilnih goriv, ne pa tudi k njihovi popolni odpravi, k čemur so glasno pozivale številne okoljske nevladne organizacije.

Napredka pa države niso dosegle pri sprostitvi financiranja finančnih tokov za države v razvoju. To vprašanje naj bi bilo osrednja tema na COP29 v Bakuju, kjer naj bi določili nov cilj glede višine finančnih sredstev, ki jih razvite države zagotavljajo za podnebno financiranje.

Po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj so bogate države leta 2022 izpolnile cilj zagotavljanja 100 milijard dolarjev na leto za podnebno financiranje revnejših držav, kar se je zgodilo dve leti pozneje, kot je bilo obljubljeno.

Kot kažejo podatki strokovne skupine ZN za podnebno financiranje iz leta 2022, pa bi morale države v razvoju (z izjemo Kitajske) do leta 2030 za zeleno energijo in ukrepe za zagotavljanje odpornosti na podnebne spremembe na letni ravni nameniti okoli 2400 milijard dolarjev, kar je štirikrat več od trenutne ravni.

"Zavezani smo, da bomo kot gostitelji COP29 izkoristili svojo moč kot graditelj povezav med razvitim svetom in državami v razvoju, da bi pospešili prizadevanja za ohranitev cilja 1,5 stopinje Celzija," pa je dejal predsednik letošnje podnebne konference ZN (COP29) Mukhtar Babayev. Kot je izpostavil, bo ključ do tega prav določitev novega cilja podnebnega financiranja.