Neformalni finančni mehanizmi za pomoč revnim državam, ki so jih prizadele posledice podnebnih sprememb, so bili vzpostavljeni že v preteklosti, a prave politične volje – tudi v luči tega, da vse države v razvoju niso bile enako prizadete – za njihovo uresničevanje ni bilo, je poudarila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Mnenja so se razdvajala predvsem glede vlog Kitajske, Indije in Brazilije. "Vseeno je ta trenutek pomembna tudi simbolna raven, četudi gre le za obljube, saj je nezaupanje med državami hromilo vsakršen dialog. Upamo lahko le, da bo denar zbran prej kot v enem letu," je poudarila Kajfež Bogatajeva.

V luči dogovora o zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov v skladu z doseganjem omejitve segrevanja na 1,5 stopinje Celzija pa se je sogovornici porodilo vprašanje, zakaj se je na podnebno konferenco v egiptovski Šarm el Šejk sploh odpravila takšna množica pogajalcev in lobistov ter kako to, da niso dojeli, da so pogajanja v prvi vrsti namenjena dogovorom o zmanjševanju izpustov, ne pa finančnemu vidiku.

Če nam podnebne spremembe uidejo z vajeti, denar ne bo pomagal nikomur, je opozorila. "Ta hip gremo že proti dvema stopinjama Celzija oziroma če upoštevamo še negotovosti, skoraj proti trem stopinjam na globalni ravni. To pa regionalno, na primer za Evropsko unijo, že pomeni vsaj tri do štiri stopinje višje temperature do konca stoletja."

Države prav tako niso uspele narediti preboja glede konkretnejših zavez o opuščanju rabe vseh fosilnih goriv, temveč potrdile že dosežen dogovor o postopnem prenehanju uporabe premoga. Po besedah predavateljice na ljubljanski Biotehniški fakulteti Kajfež Bogatajeve je bil za mnoge "tak kilav izplen kar pričakovan", pri čemer ne moremo trditi, da gre za presenečenje v luči ukrajinske krize in slabih odnosov znotraj skupine držav G7, predvsem med ZDA in Kitajsko.

A kljub temu je, kot je dejala, tlelo upanje, da bodo znanstveni dokazi in vremenski ekstremi v zadnjih letih premaknili tehtnico v bolj odločno ukrepanje. "Morda k neukrepanju prispeva tudi dejstvo, da je starost svetovnih voditeljev velesil, ki držijo niti v rokah, med 70 in 80 let. Verjetno se jih ne tiče preveč, kakšen bo svet čez 50 let," je podčrtala Kajfež Bogatajeva.

Ob tem je spomnila, da podnebna pogajanja potekajo že 30 let. Glede na šibak napredek se bo treba očitno pogajati še desetletja, je ocenila sogovornica in sklenila, da pa tega časa že zdavnaj ni več na voljo.