EKOLOGIJA

Naravovarstveniki ogorčeni: barbarski pokoli medvedov in volkov iz zraka

printNatisnimessage4
Aljaska bo nadaljevala s sporno prakso streljanja medvedov in volkov iz zraka. To naj bi bil ukrep za nadzor populacije, katerega namen je povečati število čred severnih jelenov in losov, čeprav stroka dvomi o učinkovitosti in etičnosti. Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev.

Aljaska je znova odobrila program odstrela medvedov in volkov, ki razburja. Prenovljeni program bi lovcem namreč omogočil uničenje kar do 80 % populacije živali na 20.000 hektarjih površine, poroča Guardian. 

Živali na Aljaski
Živali na Aljaski FOTO: AP

Okoljevarstvene skupine, ki nasprotujejo ukrepu, so ga označile za barbarsko prakso streljanja divjih živali iz helikopterjev. Kot so prepričani okoljevarstveniki, gre v tem primeru bolj za šport kot za znanstveno upravičeno prakso. Lovci namreč želijo, da se populacije severnih jelenov povečajo v prvi vrsti zato, ker gre za trofejne živali, so prepričani nasprotniki tovrstne prakse. 

Severni jeleni na Aljaski
Severni jeleni na Aljaski FOTO: Shutterstock

'Ni dokazov, da bo pokol povečal populacijo losov in jelenov' 

"Aljaška praksa obstreljevanja plenilcev je hkrati nehumana in nesmiselna," je prepričan Rick Steiner, ekolog z Univerze Aljaska-Fairbanks, ki tej praksi ostro nasprotuje. "Ni znanstvenih dokazov, da bo ta pokol povečal populacijo losov in jelenov, vedno več pa je dokazov, da moti zdravo ravnovesje med plenilci in plenilci v divjini," je opozoril za Guardian

Ta praksa dovoljuje, da ubijejo katerega koli rjavega medveda, črnega medveda ali volka na določenih državnih zemljiščih. Leta 2023 so iz helikopterja ustrelili skoraj 100 medvedov, med njimi tudi 20 mladičev. Po novem bi lovci iz zraka lahko ubili kar 80 % volkov, 80 % črnih medvedov in 60 % rjavih medvedov. 

"Ni znanstvenih dokazov, da bo ta pokol povečal populacijo losov in jelenov, vedno več pa je dokazov, da moti zdravo ravnovesje med plenilci in plenilci v divjini."
"Ni znanstvenih dokazov, da bo ta pokol povečal populacijo losov in jelenov, vedno več pa je dokazov, da moti zdravo ravnovesje med plenilci in plenilci v divjini."FOTO: Shutterstock

Čeprav zagovorniki tega ukrepa trdijo, da takšna odprava plenilcev pomaga povečati upadajočo populacijo severnih jelenov, je državno poročilo, ki je preučilo prakso, zaključilo, da ne obstajajo dokazi, da se je populacija severnih jelenov povezala. Ugotovili so, da so bili največji dejavniki zmanjšanja čred severnih jelenov bolezni, prehrana in huda zima. Približno 65 % jih je umrlo zaradi lakote ali dehidracije.

Volkovi
Volkovi FOTO: Shutterstock

Kritiki poudarjajo, da ni mogoče predvideti vpliva ukrepa na populacije medvedov. Med drugim tudi zato, ker sploh niso ocenili števila rjavih medvedov, preden so dovolili usmrtitve. Več kot polovica rjavih medvedov, ki so jih odstrelili leta 2024, je bilo odraslih samic, kar sproža dodatna vprašanja o zmožnosti preživetja populacije. Medtem oblasti ne dovolijo fotografij pokola ali prisotnosti neodvisnih opazovalcev, še piše Guardian

Masovni odstrel razburja tudi na Švedskem: mačo prestiž, ne pa ohranjanje števila zveri 

Podobno na Švedskem razburja sezona lova na medvede, med katero so lovci leta 2024 lahko ubili 486 rjavih medvedov oziroma 20 odstotkov populacije te živali v naravi. Aktivisti za pravice živali so prepričani, da je odstrel preveč radikalen in da gre bolj za "mačo prestiž" kot ohranjanje števila teh velikih zveri na varni ravni. Predsednik švedskega združenja za zveri Magnus Orrebrant je ocenil, da "gre za čistokrven trofejni lov", ki je nezdružljiv s statusom te velike zveri kot strogo zaščitene vrste v Evropski uniji. Izpostavil je tudi, da obstaja več načinov za boljše sobivanje. Po njegovem mnenju je upravljanje prostoživečih živali na Švedskem namenjeno ubijanju živali, namesto da bi jih po najboljših močeh ohranjali.

Biden z obsežno prepovedjo naftnih vrtanj ob obali

So se pa okoljevarstveniki začetek leta razveselili poteze nekdanjega predsednika ZDA Joeja Bidna, ki je tik pred povratkom Donalda Trumpa v Belo hišo prepovedal naftna vrtanja ob morski obali na številnih lokacijah, tudi na Aljaski. Kot so sporočili iz Washingtona, bodo z ukrepom zaščitili vodne površine na skupaj več kot 250 milijonov hektarih. Trump je medtem že napovedal, da bo prepoved po prevzemu položaja odpravil.

Bidnova prepoved se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP nanaša na celotno obalo Atlantskega oceana, vzhodni del obale Mehiškega zaliva, na obalo Tihega oceana ob Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu ter na del Beringovega morja ob Aljaski.

"Podnebna kriza še naprej ogroža skupnosti po vsej državi. V času, ko prehajamo na čiste vire energije, je zdaj pravi trenutek, da obalo zaščitimo za naše otroke in vnuke," je Bidnovo izjavo povzela tiskovna agencija. Kot je dodal, raba oceanskih virov in razmeroma majhen potencial za proizvodnjo fosilnih goriv na teh območjih ne opravičujeta okoljskih, javnozdravstvenih in gospodarskih tveganj.

Po poročanju AFP Bidnova prepoved nima datuma izteka. Njena razveljavitev bi bila lahko pravno in politično težavna, vendar pa je Trump, ki se zavzema za obsežno povečanje proizvodnje fosilnih goriv, že napovedal, da jo bo odpravil. Po poročanju AFP Bidnova prepoved nima datuma izteka.