Raziskovalke in raziskovalci na Biotehniški fakulteti izvajajo pomemben del spremljanja volkov. Med drugim izvajajo analize genetskih vzorcev, ki je ena od bolj natančnih metod za ugotavljanje številčnosti. Poleg tega v okviru projekta Life Wolfalps EU izvajajo odlov volkov, ki jih nato opremijo s telemetrično ovratnico in vrnejo v naravo. 

In tudi tak način spremljanja volkov potrjuje veliko smrtnost mladih volkov. "V zadnjih treh letih je pet od šestih volkov, opremljenih s telemetrično ovratnico podleglo trku z vozilom ali poginilo zaradi nezakonitega uboja. Vsi so bili še člani starševskega tropa ali v času disperzije," so zapisali na Biotehniški fakulteti. A zakaj jih toliko pogine na cesti? 

Smrtnost velika predvsem pri mladih volkovih v času disperzije

Da bi razumeli, zakaj se volkovi, ki se sicer izogibajo človeku in njegovim aktivnostim, pogosto pojavljajo ob prometnih cestah, je treba razumeti njihovo socializacijo. Volkovi so namreč socialne živali in živijo v družinskih skupnostih oziroma tropih. Trop sestavljata vodilna samica in samec ter njuni potomci iz enega ali več legel. Starejši potomci, ki še niso zapustili starševskega tropa, pomagajo pri skrbi za mlajše sorojence. V tropu pa se razmnožujeta le vodilna samec in samica. 

"Volkovi so izrazito teritorialne živali, ki na območju svojega teritorija med drugim zadovoljujejo svoje prehranske potrebe, torej lovijo velike rastlinojede. Pri tem pa so lahko uspešni in 'trajnostni' le, če v tem prostoru ('lovišču') lovijo sami (samo njihova družina – trop). Zato aktivno označujejo in branijo to svoje območje pred drugimi volkovi ter tropi volkov in na ta način omejujejo svojo številčnost (gostoto) na določenem območju," so zapisali raziskovalci Biotehniške fakultete. 

V določenem trenutku se mladi volkovi podajo v iskanje svojega teritorija. Tem procesu pravijo disperzija. "V disperzijo gredo volkovi najpogosteje med njihovim 11. in 24. mesecem starosti, lahko pa tudi že pri komaj petih mesecih," pravijo raziskovalci. Zelo redko ostanejo v starševskem tropu nekaj let. "Najpogosteje zapustijo starševski trop ob spolnem dozorevanju od zgodnje zime do obdobja kotitve naslednjega legla ali pa v jesenskem času (oktober, november), ko začnejo z odraščanjem njihovi mlajši sorojenci."

Smrtnost mladih volkov je velika še posebej v času disperzije – torej, ko zapustijo svoj starševski trop in gredo v iskanje svojega teritorija in partnerja. "Ker je evropski prostor gosto poseljen in prepreden s prometnicami, volkovi v disperziji pogosteje naletijo na številne ovire in nevarnosti, ki so jim izpostavljeni pri prečkanju tako razdrobljene pokrajine. Posledično jih veliko konča ob trkih v prometu," so pojasnili. 

Telemetrične ovratnice razkrivajo zgodbe volkov

V okviru projektov Life Wolfalps EU in Carnivora Dinarica so na Biotehniški fakulteti v zadnjih treh letih s telemetričnimi ovratnicami opremili več volkov. S tem pa so zbrali tudi zanimive zgodbe iz življenja posameznih osebkov.

Med drugim so že pred leti s pomočjo telemetrične ovratnice spremljali volka Slavca v času, ko je iskal svoj teritorij. Pri tem je prečkal štiri države. "Da je v Veroni našel svojo Julijo, je prepotoval dolgo razdaljo – kar za volkove ni nič nenavadnega," so zapisali. Slavc in Julija sta nato kmalu dobila potomce.

Volkulja Vita se je gibala na Notranjskem. S telemetrično ovratnico so jo opremili, ko je bila stara dobro leto. Spremljali so jo 125 dni, od 22. maja 2020 do 23. septembra 2020. Tistega dne je bila nezakonito ustreljena. Imela je povečane seske, vendar ni laktirala. To nakazuje, da je kot starejša volkulja skrbela za mladiče vodilnega para. Spremljali so jo v okviru projekta Carnivora Dinarica.

Na območju Snežnika so 2. avgusta 2020 z ovratnico opremili 10-letnega vodilnega volčjega samca. Volk Herman je ovratnico nosil le dva tedna, saj si jo je po tem snel.

Septembra 2020 so s telemetrično ovratnico opremili volka Antona na območju Snežnika, ob slovensko-hrvaški meji. Spremljali so ga do 27. januarja 2021, ko ga je po večkratnem prečkanju avtoceste povozil avto.

Na območju Jelovice so 6. novembra 2020 v okviru projekta Life Wolfalps EU odlovili mladega volka Jelka. "Po disperziji se je gibal med območjem Rezije in Kobariškim stolom, dokler ni 16. februarja v okolici kraja Ospidaletto poginil zaradi trka z vozilom," so zapisali.

Skoraj leto pozneje (13. oktobra 2021) so odlovili še enega mladiča, prav tako na območju Jelovice. Poimenovali so ga volk Mojmir. "Ni nam znano, da bi območje svojega prvotnega tropa kdaj zapustil, saj od 30. novembra 2021 nismo prejeli podatkov z njegove telemetrične ovratnice," so dejali. 

Že 3. septembra 2019 so s telemetrično ovratnico opremili mladega volčjega samca Jožeta na območju Snežnika. Nosil jo je 44 dni, dokler ga niso nezakonito odstrelili.

Na spodnjem posnetku je Snežniški trop volkov z mladiči v oktobru 2019, v katerem je bilo takrat še 10 članov. V naslednjem letu pa so na tem območju zaznavali le še štiri osebke. Ostali so odšli v disperzijo ali pa so poginili, med njimi je bil tudi volk s telemetrično ovratnico.

Ali populacija volkov pri nas narašča?

Po zadnjih ocenah populacija volkov v Sloveniji šteje do 150 osebkov in je del velike dinarsko-balkanske populacije, katere številčnost ocenjujejo na okoli 4000 volkov.

Raziskovalci, ki spremljajo volkove, pravijo, da je njihovo število med letoma 2010 in 2021 naraslo. Oblikovali so se tudi novi tropi na območjih, kjer volkovi prej dolgo niso bili prisotni. Struktura tropov se sicer spreminja iz leta v leto. Ali se bo nek trop na območju obdržal, je odvisno tako od uspešnosti vodilnega para pri vzreji mladičev, pa tudi od tega, kako lokalni prebivalci sprejemajo volkove in kakšne so prehranske razmere na območju, pa tudi od številnih drugih dejavnikov.

"V roku ene sezone številčnost volkov naraste, vendar tudi postopoma upada. Zato so nihanja številčnosti volkov znotraj tropov velika že v času enega leta. Ob visokem reprodukcijskem potencialu se je prisotnost vrste, kljub veliki smrtnosti mladih volkov, v zadnjih dvanajstih letih znatno povečala in razširila na območja, kjer prej ni bila prisotna več desetletij," pravijo v Biotehniški fakulteti. 

Dejavnikov, ki vplivajo na hitro precenitev številčnosti volkov, je več. "Eden je porast številčnosti v času odraščanja mladičev, ki ji sledi visoka smrtnost mladih volkov. Drugi dejavnik so mladi osebki v disperziji. Volk lahko v roku parih mesecev prehodi več sto kilometrov, torej lahko istega volka v krajšem obdobju opazimo na oddaljenih koncih. Poleg tega se člani tropa lahko gibljejo tudi 10 kilometrov stran drug od drugega, vendar kljub temu še vedno pripadajo istemu tropu," so pojasnili strokovnjaki. 

Zato je toliko bolj pomembno, da za ocenjevanje številčnosti volkov uporabljajo nabor znanstvenih metod, ki omogočajo tudi zaznavanje tistih osebkov, ki jih ljudje ne vidimo. "Šele uporaba več različnih raziskovalnih metod nam da razumevanje dinamike v številčnosti volkov, ki se tako spreminja že skozi sezono," poudarjajo.