Zgodbe sodelujočih otrok, mentorjev, invalidov, institucij, strokovnjakov, društev, posameznikov, ki s svojimi dejanji skrbijo za sejanje semen, izdelavo semenskih kroglic ter ohranjanje in izmenjavo semen ter prenos znanj vsako leto znova so navdihujoče. Zaradi teh aktivnosti vznikne na tisoče novih semen. Samooskrba in vrtičkarstvo sta postala moderna, ozaveščeni ljudje pa se čedalje bolj zavedajo pomena avtohtonih semen in sonaravno pridelane hrane, pripoveduje Irena Rotar. Organizatorji sodelujočim poleg dosedanjih aktivnosti zbiranja in izmenjave semen ter vključevanja v samooskrbne aktivnosti ponujajo še izdelavo semenskih kroglic z medovitimi rastlinami, sončnicami in koščicami avtohtonega sadnega drevja, da ohranimo čebele in druge opraševalce, krepimo biotsko pestrost ter povečamo oskrbo s sadje, našteva. 

Naučimo se poskrbeti vsaj za osnovno prehransko varnost 

"Čas je, da se naučimo vsaj za osnovno prehransko varnost poskrbeti sami," so odločni v Ekoci.  Zato bo letos poseben poudarek na tem, da se zopet naučimo sejati in jesti slovenske sorte fižola, boba, graha in soje, opisuje sogovornica. V slovenskem okolju pa sta nepogrešljiva tudi čebula in česen, med začimbnicami pa peteršilj, zelena, timijan in rožmarin. Seveda pa brez kamilic, ognjiča in mete ne gre. Vse to poleg solate, korenja,  repe zelja in krompirja, koruze ter žitaric je bilo namreč del osnovne prehrane, ki je v naši deželi prehranjevala generacije naših prednikov stoletja, se spominja sogovornica.

Kot poudarja Rotarjeva, samooskrba opolnomoči ljudi. "Cilj Štafete semen je, da se znajo ljudje oskrbeti vsaj s 50 rastlinami, ki so nujno potrebne za življenje. Da spoznajo, katere so sploh slovenske sorte semen, ki so prilagojene našemu okolju in kje jih dobiti. Potrebno je okrepiti stara znanja naših prednikov, ki so znali preživeti iz roda v rod s sonaravno pridelano hrano," je prepričana. 

Novi sodobni prehranski trendi v svetu, zdravstvene težave, kot so alergije in podobne bolezni so velikokrat povezane z uživanjem nezdrave hrane, spomni: "Tudi dejstvo, da smo izgubili že 80 % slovenskih semen kaže odgovornost, da moramo ohraniti vsaj še tistih 20 odstotkov slovenskih semen, ki so prilagojena našemu okolju. Za samooskrbo je dobro poskrbeti najprej na nivoju družine, nato lokalne skupnosti in širše. To je posebno pomembno tudi sedaj, ko so tudi javno objavljeni podatki, da smo v primeru izrednih razmer prehransko varni le za dober teden, kar se lahko zgodi  že, če dalj časa ne bi bilo elektrike. Potrebno se je naučiti  pridelovati  stvari, ki daje velik prehranski potencial in jih lahko hranimo brez hladilnika."

Slovensko seme ima svojo zgodbo 

"Vsako slovensko seme ima svojo zgodbo," pravi Rotarjeva. Kot poudarja, slovenska semena zrastejo večinoma brez kemikalij na ekološki, biodinamičen in permakulturni način. So popotnica, da bomo lahko večinama samooskrbni s hrano, je prepričana. Vsako posajeno in ohranjeno slovensko seme,  ki smo jih žal v Sloveniji izgubili že 80 odstotkov šteje, poudarja. 

Seveda pa daje sodelovanje v  Štafeti semen celovit pristop  podporo k  krepitvi znanj kako od semena do krožnika  pridelati pridelke in kako jih uporabiti.  Začne se s tem, da spoznamo, katera semena sploh so slovenska, kakšne so razlike, na kaj moramo biti pozorni pri nakupu, našteva Rotarjeva.

Se še spomnite super živil naših babic? 

"Stročnic naj bi dnevno pojedli okrog  20 odstotkov, a na žalost  se v Sloveniji poje največ stročnic iz uvoza, ki pa morajo biti dodatno tretirane, da se vanje na zaredijo škodljivci  ali konzervirane, da preživijo transport večinoma iz drugega konca sveta.  Lahko pa bi jih večinoma pridelali sami," izpostavlja Rotarjeva. Spomni na pozabljen bob, ki je denimo izjemno živilo, ki so ga poznale že naše babice. Ima kar 30 odstotkov beljakovin. Nekateri ga zmeljejo tudi v moko, ki je izvrsten dodatek k kruhu, saj nima glutena. Bob je po navadi uporabljen za čudovite namaze in je po namenu uporabe enak kot fižol.

Najbolj znane stare sorte so Češnjevec, Zorin, Ribničan in Bergilt, novejše pa KIS Amand, Majdin.... Na slovenski nacionalni listi je vpisanih 11 sort fižola. Nekaj najbolj razširjenih in poznanih sort: Jeruzalemski, Jabelski pisanec, Ptujski maslenec, Nežika, Semenarna 22 (Savinjski sivček), Angelček, Klošter, spomni.

Izpostavlja tudi varnost hrane. Dosedanji odpoklici živil, ki jim sledimo, so vse  pogostejši in nam dajejo slutiti, da je prehrana, ki jo kupujemo večinoma v tujih trgovskih verigah iz različnih koncev sveta velikokrat vprašljive kakovosti: "To krepi zavedanje, da je bolje zanesti  nase, naše lokalno okolje, ki nas podpira. Ali zmoremo izkoristiti čudovite resurse naše dežele, kjer zraste skoraj vse, kar posejemo ali bomo še naprej odvisni le od uvoza naša pokrajin, pa se zarašča in bomo lačni?  V Štafeto semen vključene tudi semenske kroglice, ki omogočajo sejanje na manj rodovitnih in degradiranih območjih." 

Kakšne možnosti imamo v Sloveniji za sajenje in pridelavo stročnic? 

V Štafeti semen se zavzemajo za slovenske sorte semen, ki jih je možno kupiti in vzgojiti sonaravno, torej ekološko, največkrat s pomočjo biodinamičnih načel v lokalnem okolju. To je največje jamstvo, da bo seme uspevalo tudi na našem vrtičku. Kajti če bo seme pridelano na drugem koncu sveta v drugačnih klimatskih pogojih, se bo težje prilagodilo našemu okolju in bo manj vzdržljivo na našem klimatskem področju ter se slabše prilagajalo na podnebne spremembe, pojasnjuje Rotarjeva. 

Predvsem lahko fižol in bob pridelamo kjerkoli v Sloveniji, saj so večinoma tla primerna za vzgojo fižola. Prav  tako bob in soja. V Slovenijo se uvozi letno kar 800,000 ton soje, ki se večinoma  porabi za prehrano živali, nekaj v prehranski  industriji, nekaj jo pokupijo tudi končni kupci, izpostavlja Rotarjeva.  Prav tako se uvozi veliko graha, ki pa je za konzumno uporabo porabljen večinoma v javnih kuhinjah ter nekaj v gospodinjstvih.Uporablja pa se tudi krmni grah za prehrano živali, pojasnjuje.

Kako sploh do slovenskih semen?  

Kar nekaj starih sort semen, ki jih imajo še naše babice,  po nekaj zrn simbolično  kroži po Izmenjevalnicah semen, ki se dogajajo med letom po več krajih v Sloveniji, pojasnjuje Rotarjeva, v marcu in septembru na Celjskem sejmu ter v avgustu na sejmu Agra, kjer organizatorji štafete semen organizirajo izmenjevalnice semen. Veliko zbirko starih semen, ki so nekoč bila, si lahko ogledate na spletu v Zbirki fižola mame Justike. Genski material hranijo tudi v genski banki Slovenije na Kmetijskem inštitutu, Slovenije vendar ta semena niso množena niti dostopna kmetom ali trgu, ampak so namenjena varovanju genskih virov in žlahtnjenju.

Seveda pa bodo sodelujoči dobili tudi navadila  kje je možno sploh kupiti slovenska  semena, saj jih večinoma v Kmetijskih trgovinah  Zadružne zveze Slovenije  sploh nimajo slovenskih  semen, v tujih diskontih trgovinah pa imajo  uvožene  v večini drugih ponudnikov pa tudi nimajo avtohtonih  semen ki bi bil pridelana  v Sloveniji in tako že v genih nosijo odpornost na rasne razmere.. 

Kaj je štafeta semen? 

Pri izmenjevalnicah gre za izmenjavo – štafeto – prenos semen iz rok v roke, iz rok v zemljo, iz zemlje v shrambo, pojasnjuje Rotarjeva. Gre za simbolično izmenjavo semen, ki deluje na način, da na izmenjavalnici  – najmanj 11 zrnc semen letos dobiš, drugo leto poskušaš semena pridelati in najmanj 11 zrnc semen podariš ter najmanj 11 zrnc shraniš za drugo leto. Semena se hranijo v recikliranih materialih, kot so ponovno uporabljeni stekleni kozarci. Pakirajo pa  se v že uporabljene prazne kuverte ali drugo primerno embalažo. Na embalažo se napiše naziv semena in osnovni  podatki ter letnik pridelave semena. Ta semena podarjajo na izmenjevalnicah semen po mnogih krajih v Sloveniji, na Celjskem sejmu v marcu in septembru ter na sejmu Agra, kjer izmenjevalnico semen organizirajo tudi organizatorji. 

Kot poudarja, se takšna semena ne smejo prodajati, gre le za simbolično nadaljevanje tradicije naših prednikov, kjer so ljudje med seboj izmenjevali najboljša semena in skrbeli na tak način za večjo biotsko pestrost, naravno žlahtnjenje semen in povečevali samooskrbo. V preteklosti so med seboj izmenjevali na podeželju tudi solato, ostale vrtnine in nekatere dobrine kot so koline ipd. Semena pa so bila tudi sestavni del nevestine bale - dote, ki jo je prinesla na novi ženinov dom, opisuje.

Sodelovanje v gibanju je brezplačno. Sodelujoči bodo prejeli še dodatne ugodnosti, možnost ogleda dobrih praks, predvsem pa bodo na druženju na skupnih dogodkih spoznali somišljenike,  pozitivne zavzete ljudi in verjetno stkali vezi skupnega soustvarjanje, kar je neprecenljivo, še našteva Rotarjeva. Dogodke bodo sproti objavljali tudi na spletnih omrežjih na Facebooku na straneh Oskrbimo Slovenijo – Štafeta semen in Ekoci ter na spletni strani www.ekoci.si. Če želite tudi vi soustvarjati prihodnost s čimprej prijavite, k sodelovanju, poziva Rotarjeva.