Pandemija koronavirusa je močno spremenila vedenje potrošnikov, velik del je med pandemijo pričel v večji meri nakupovati na spletu. Spletno nakupovanje, kot je pred kratkim pisala STA, še vedno ohranja priljubljenost, pridobljeno med pandemijo covida-19, saj je 75 odstotkov udeležencev raziskave, ki jo je izvedla Mediana, odgovorilo, da prek spleta nakupuje vsaj včasih. Največ potrošniki kupujejo oblačila in modne dodatke. Dobri dve tretjini oz. 68 odstotkov vprašanih je v preteklem mesecu opravilo spletni nakup in dodatnih 19 odstotkov je to storilo v zadnjih treh mesecih. Največ, 56 odstotkov vprašanih, jih je odgovorilo, da prek spleta večinoma kupujejo oblačila.

Potrošniki se vse bolj zavedajo okoljskega odtisa svojih odločitev

Potrošniki danes v povprečju kupijo 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti. Na svetu vsako leto proizvedemo približno 150 milijard kosov oblačil in z njimi ustvarimo 93 milijonov ton odpadkov. V zadnjih 20 letih se je naša potrošnja oblačil povečala za kar 400 odstotkov, hkrati pa raziskave kažejo, da vedno več kupljenih oblačil sploh nikoli ne oblečemo ali jih oblečemo le enkrat. 

Kot ugotavljajo pri spletnem modnem trgovcu Zalando, je pandemija hkrati okrepila tudi okoljsko ozaveščenost potrošnikov, ki se v vedno večji meri zavedajo okoljskega odtisa svojih nakupov in iščejo bolj trajnostne modne kose. Kot so ugotovili v raziskavi, v katero so vključili 2500 potrošnikov iz Velike Britanije, Švedske, Italije, Francije in Nemčije, dve tretjini potrošnikov menita, da je postalo še bolj pomembno, da omejimo podnebne spremembe, okoli 90 odstotkov pa jih verjame, da bi morali prioritetno znižati onesnaževanje našega planeta.

Razkorak med prepričanji potrošnikov in njihovim vedenjem

V raziskavi je sodelovalo 50 odstotkov generacije Z (med 18 in 24 let) in 50 odstotkov milenijcev (med 25 in 35 let). Med drugim je 35 odstotkov potrošnikov dejalo, da če tehtajo med trajnostnim nakupom in dobro kupčijo, izberejo slednjo. 45 odstotkom vprašanim je bila prioriteta razmerje med ceno in kakovostjo.

Rezultati raziskave so pokazali velik razkorak med prepričanji in željami potrošnikov ter njihovim dejanskim vedenjem pri nakupovanju oblačil. Kot kažejo ugotovitve, je bil razkorak med vedenjem potrošnika in tem, da mu je izredno pomembna kakovost oblačila, izredno ozek, kar pomeni, da je večina potrošnikov dejansko preverila kakovost izdelka, preden ga je naročila.  Večja vrzel pa se je denimo pokazala med iskanjem transparentnosti izdelka in vedenjem potrošnikov. Tako je 60 odstotkov sodelujočih navedlo, da jim je ta pomembna, a le 20 odstotkov je aktivno iskalo takšne informacije, medtem ko so nakupovali. 

Približno 53 odstotkov potrošnikov verjame, da je pomembno, da kupujejo znamke, ki izvajajo etične delovne prakse, a le 23 odstotkov teh je kadar koli raziskalo, kako etičen je v resnici izdelek, ki so ga naročili. 58 odstotkov potrošnikov je med drugim dejalo, da jim je pomembno, da razumejo, kako je izdelek narejen in kakšni materiali so uporabljeni za proizvodnjo, a le 38 odstotkov redno preveri etiketo s temi podatki.

Okoli 60 odstotkov potrošnikov je navedlo, da so jim pomembna popravila, oblačila iz druge roke in trajnostno odlaganje oblačil, a le malo jih dejansko uresničuje koncept trajnosti. Kot kažejo ugotovitve raziskave, le 23 odstotkov oblačila popravi in le 25 odstotkov nakupuje oblačila iz druge roke. Podoben odstotek potrošnikov oblačila preda naprej, namesto da jih odvrže v koš.

Potrošniki od modne industrije tako pričakujejo, da bo storila še več, da bodo lahko uresničevali svoja prepričanja. A tudi sami želijo biti aktivni na tem področju, kot so pokazale ugotovitve, dva od treh potrošnikov povesta, da jim je trajnost pomembna tudi v vsakdanjem življenju. Kot poudarjajo pri Zalandu, ima modna industrija še veliko prostora za izboljšanje, a za resnično spremembo morajo s spremembami vedenja sodelovati tudi potrošniki. Nekateri so sicer že zdaj pripravljeni na  določene žrtve, da bi bili njihovi nakupi bolj trajnostni.

Mrzlično iskanje popustov lahko vodi do pretiranega nakupovanja, kar lahko pripelje do slabe vesti in obžalovanja

Razmah spletnega nakupovanja je na drugi strani prinesel tudi mrzlični razmah popustov, kod za popuste in iskanja znižanih izdelkov. Kot poudarja direktor trajnostnega razvoja pri Zalandu Julien Slijan, lahko kratkotrajno zadovoljstvo ob iskanju dobre kupčije vodi do kompulzivnih nakupov in pretiranega nakupovanja. Kot so ugotovili, je 52 odstotkom žensk in 46 odstotkom moškim pomembno vznemirjenje, ki ga doživijo pri nakupu, kar nakazuje na potrošniški vzorec, pri katerem se potrošniki osredotočijo na dobre kupčije, nato pa nakupijo preveč oziroma več, kot so nameravali.

Velik delež potrošnikov sicer razume, da  impulzivno nakupovanje ni v skladu z njihovimi trajnostnimi načeli, zato kadar prevlada želja za impulzivnim nakupom, takšni posamezniki večkrat občutijo slabo vest in obžalovanje. Kot so ugotovili, je vsaj 82 odstotkov potrošnikov že občutilo slabo vest ob impulzivnem nakupu oblačila.

Vedno večji delež potrošnikov tako posega po vračilu izdelkov. Ta sicer, čeprav se na prvi pogled zdijo trajnostna, pogosto niso – kot smo že pisali, veliko vrnjenih izdelkov na koncu pristane na smetišču, računati je treba tudi na stroške dela, transporta in embalaže. Kot pojasnjuje Slijan, je sicer največji delež vračil še vedno zaradi nepravih velikosti, zato kot pravi, velik poudarek dajejo na čim boljše informacije o velikosti, ki so za potrošnike uporabne, da jim na koncu ne bi bilo treba vrniti izdelka, ki jim ni prav. 

Kako lahko  poskrbimo za bolj trajnostno potrošnjo?

Manj kot odstotek vsega tekstila je recikliranega v nove izdelke. V koših za smeti  na svetu vsako leto pristane za 460 milijard evrov materialov. Potrošniki pogosto oblačila zavržejo že po tem, ko jih oblečejo sedemkrat do desetkrat. Kot smo že pisali, izračuni kažejo, da če bi podaljšali dobo, ko oblačilo zares nosimo, za dodatnih devet mesecev, bi zmanjšali ogljični odtis, porabo vode in količino odpadkov za okoli 20 do 30 odstotkov in zmanjšali stroške pri dobavi, negi in odlaganju odpadkov za 20 odstotkov. Če bi oblačilo nosili dvakrat dlje kot sicer, bi izpuste toplogrednih plinov zmanjšali za 44 odstotkov.

Kot poudarjajo pri Zalandu, je zato potrebno potrošnike vzpodbujati, da svojim oblačilom omogočijo novo življenje, tako da jih podarijo naprej ali uporabijo za nov namen, namesto da jih odvržejo na smetišče. Večina potrošnikov sicer meni, da bi lahko modna industrija na tem področju naredila še precej več, in sicer tako da bi znamke odkupovale rabljena oblačila nazaj od potrošnikov. Nekateri proizvajalci v določeni meri sicer to omogočajo že zdaj. Potrošniki se tudi vedno bolj obračajo k popravilom in pravilni negi oblačil, a pogosto nimajo pravih informacij in znanja na tem področju. Če bi tako prodajalci in proizvajalci v večji meri sami spodbujali potrošnike in ponujali popravila izdelkov, bi potrošnikom pomagali pri bolj trajnostnem vedenju. 

Pomembno se je zavedati, da je najbolj trajnosten nakup, nakup, ki ga ne opravimo, če izdelka resnično ne potrebujemo, zato je pomembno, da se nakupov novih oblačil potrošniki lotijo odgovorno. Tako je dobro predvsem v času popustov k nakupovanju pristopiti s trezno glavo. Pred nakupom se vprašajte, ali boste oblačilo oblekli vsaj 30-krat na leto? Pri nakupih vam lahko pomagajo tudi zelene oznake, ki povedo, kako trajnosten je vaš nakup. Razmislite tudi o oblačilih iz druge roke ali o menjavi le-teh s prijatelji in znanci. Svoja oblačila pa, ko se jih naveličate, podarite naprej in jim tako omogočite novo življenje.