"Pogosto so načini oglaševanja in prodaje izdelkov, ki so označeni kot reciklirani ali okolju prijazni, zgolj t. i. greenwashing," pove mag. Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus ter vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja. 

Take oznake pogosto spremljajo oblačila, ki predstavljajo le manjši del kolekcij.  Sicer so z vidika vpliva na okolje zagotovo boljša kot izdelki brez tega certifikata, a še vedno ne moremo reči, da so nevtralna, pojasnjuje Kavka Gobbova. 

"Takšna podjetja, ki imajo v trgovinah le manjši delež oblačil iz recimo ekološkega bombaža, odstotek ali dva, bodo seveda veliko večino svojega oglaševalskega napora usmerila v ta majhen delež ponudbe, potrošniki bodo zato prišli in poleg tega kupili tudi vse tisto, kar ni okolju prijazno. Čeprav je tehnično gledano vse res, gre za neke vrste marketinški trik," opozarja Gaja Brecelj, direktorica Umanotere. 

"Majica za pet evrov brez izjeme pomeni otroško delo, kršenje človekovih pravic in grozen vpliv na okolje. Za izdelavo ene majice se nenazadnje porabi 2700 litrov vode. Če se oblačil hitreje naveličamo, obstaja veliko izmenjevalnic, v okviru katerih si lahko oblačila zamenjamo in si privoščimo takšno novo kolekcijo," svetuje. 

Zato je pomembno razmisliti, kaj zares potrebujemo, in pred nakupom z oznako preveriti, ali lahko tak izdelek dobimo z izmenjavo, iz druge roke, predelan. Če pa ima izdelek oz. oblačilo ekološki certifikat, mora ustrezati določenim okoljskim kriterijem, kar se tudi preverja, pojasnjuje Kavka Gobbova. 

Poplava zelenih certifikatov

"V poplavi znakov, ki jih na etike tiskajo trgovci, pa je treba vedeti, kaj ti sploh pomenijo, kateri so resnično pravi in kredibilni, ki dajejo resnično informacijo in zagotovilo," izpostavlja Brecljeva.

A okoljski certifikat na oblačilih nam še ne zagotavlja spoštovanja človekovih in delavskih pravic v industriji, v kateri so kršitve že skoraj pravilo, poudarjajo v Focusu, na hudo težavo kršitve človekovih pravic v modni industriji pa opozarja tudi Gaja Brecelj.  

Poznamo tudi certifikate, ki so bolj celostni, na primer pravično trgovino ali pa GOTS pri izdelkih iz blaga. Ti certifikati so transparentni in nam nudijo možnost vpogleda v to, kaj se je z izdelkom dogajalo na področju vpliva na okolje, v način pridelave in izdelave ter spoštovanje človekovih pravic.

Reciklirani izdelki: pri reciklaži potrebni kemijski procesi 

Pri recikliranih izdelkih je zgodba kompleksnejša. Treba je namreč razlikovati med ponovno uporabo in predelavo določenih izdelkov ter reciklažo. Pri reciklaži je treba s kemijskimi procesi obdelati tkanine, tako da dobimo nove niti, iz katerih je narejeno oblačilo. In to zahteva tako energijo kot druge vire ter za sabo pušča sled, pojasnjuje Kavka Gobbova. 

Kot dodaja Brecljeva, je recikliranih oblačil na tržišču relativno malo, zato so najboljša izbira izdelki iz druge roke. Boljša izbira je tudi ekološki bombaž, ki ima precej manjši ogljični odtis kot konvencionalni, ki je resnično problematičen, saj porabijo za njegovo pridelavo ogromno vode in pesticidov.

Ko govorimo o oblačilih, ne moremo mimo kršitve človekovih pravic. Izdelki iz pravične trgovine so tako tisti, ki zagotavljajo, da ni kršenja človekovih pravic, kot je denimo otroško delo, poudarja. 

Kako pogosto po rabljenih oblačilih posegamo Slovenci? 

V Sloveniji predstavlja nakup rabljenih oblačil zgolj 0,62 % vseh oblačil in samo 0,12 % jih prihaja iz izmenjav.  Da bi bil naš negativni vpliv čim manjši, je pomembno, da smo potrošniki pozorni predvsem na zgoraj omenjene korake, torej da se vedno vprašamo, ali oblačilo potrebujemo, in če ga, da najprej poiščemo okolju prijaznejše alternative klasičnemu nakupu, poudarja Kavka Gobbova. 

Ponudba področja ponovne rabe se v Sloveniji širi in postaja vse popularnejša, ocenjuje Kavka Gobbova: "Pričakujemo pa tudi sistemsko podporo in spodbude za sektor, saj je to sektor, ki ustvarja zelena delovna mesta v lokalnem okolju ter poskrbi za manj odpadkov na smetiščih in kroženje predmetov. Pogosto gre za popravila in nadgradnjo ali pa prodajo rabljenih izdelkov, ki so še primerni za uporabo. Zato si v okviru projekta Obleka naredi človeka več organizacij prizadeva za vzpostavitev mehanizmov, kot so olajšave ali nižje davčne stopnje za izdelke ponovne rabe, kar bi omogočilo večji razmah sektorja ter olajšalo izbiro in dostopnost tudi za potrošnika. Dejstvo pa je, da je centrov, kjer lahko dobimo izdelke iz druge roke, veliko po vsej Sloveniji, prav tako spletnih skupnosti, tako da lahko namesto v 'klasično' trgovino zavijemo v enega takih centrov in namesto klikanja na kričeče napise 'Popust' ali 'Črni petek' kliknemo na eno izmed spletnih skupnosti ali trgovin, ki nudijo izdelke ponovne rabe in izdelke s certifikati. Ti nam zagotavljajo manjši vpliv na okolje in manj kršenja človekovih pravic."