Črni petek je črn tudi z vidika vpliva na okolje, poudarja mag. Živa Kavka Gobbo, predsednica okoljske organizacije Focus in vodja programa Globalna odgovornost in potrošnja. S porastom potrošnje izdelkov za vsakodnevno rabo se  namreč povečajo nakupi, tudi nepotrebni – v veliki meri zaradi privlačnih popustov in ustvarjanja potreb. Ob tem nastajajo tudi ogromne količine odpadkov. Samo v Sloveniji smo leta 2019 zavrgli 12,3 kg oblačil na prebivalca, razlaga. 

Kot dodaja predsednica Umanotere, Gaja Brecelj,  Slovenci ustvarjamo petkrat prevelik ogljični odtis. Podnebne krize ne moremo rešiti samo s kozmetičnimi popravki, potrošnik pa je ključno gonilo podnebnih sprememb, opozarja. 

Leta 2020 so v Veliki Britaniji na črni petek v zrak izpustili emisije za 435 povratnih letov med Londonom in New Yorkom

Leta 2020 so potrošniki za spletno nakupovanje v času črnega petka potrošili kar devet milijard dolarjev. Samo v Združenem kraljestvu je bilo zaradi spletnih nakupov na ta dan v zrak izpuščenih toliko emisij toplogrednih plinov, kot jih nastane ob 435 povratnih letih med Londonom in New Yorkom, razlaga. 

Nakupi na črni petek predstavljajo v veliki meri manjše elektronske naprave, ki jih po letu ali dveh zavržemo. Nekatere študije kažejo na to, da kar 80 % izdelkov, vključno z vso embalažo, v kratkem času konča na smetiščih. 

Poleg tega je danes črni petek daljši od samo enega dneva, saj se je raztegnil v sezono popustov, opozarja Živa Kavka Gobbo.

Akcije nas spravljajo v dodaten stres

To bombardiranje z akcijami pa nas spravlja tudi v dodaten stres, je izpostavila Brecljeva: "Nenehno nas bombardirajo s časovnim pritiskom cen, ki veljajo še samo do jutri ipd., s tem pa nas postavljajo v svojevrsten stres, da bomo nekaj zamudili, in takrat običajno manj razmišljamo o tem, kako naš nakup vpliva na okolje in ljudi. Običajno ravno najcenejše stvari pomenijo izkoriščanje ljudi in narave, mnogokrat na drugem koncu sveta, a moramo se zavedati, da gre za naš skupni pašnik. Skrbeti moramo, da ohranimo ekosisteme po vsem svetu, saj nam omogočajo preživetje."

Slovenci smo potrošniško kulturo vzeli za svoj slog življenja. Smo v evropskem vrhu po površini nakupovalnih središč na prebivalca, pove Brecljeva: "Pogosto ne razmišljamo o tem, kako in kje so bile stvari proizvedene. Radi imamo akcije in poceni stvari. A dejstvo je, da ni noben nakup samo nakup, ampak vpliva na stanje planeta in živih bitij po vsem svetu."

Kakšen ogljični odtis imajo nakupi po spletu in vračila?

Pandemija je močno povečala delež nakupov, ki jih opravimo na spletu. Velikokrat vidimo napis, da je naša dostava ogljično nevtralna. A kaj to pravzaprav pomeni? Teoretično je to možno, pojasnjuje Brecljeva, a gre velikokrat za neke vrste odpustek, izravnavo. Neko podjetje recimo na drugem koncu sveta plača za pogozdovanje in s tem v teoriji izravna ogljični odtis. A ta ukrep je ukrep, ki bi ga morali izkoriščati v skrajnem primeru, opozarja. Velikokrat gre za komunikacijsko orodje, ki ga proizvajalci uporabljajo zato, da se potrošniki počutijo bolje. 

Kot dodaja Kavka Gobbo, nobena dostava, razen če je narejena s kolesom ali peš iz bližine, ne more biti CO2 nevtralna. Niti v primeru, ko se CO2 izravnava z drugimi ukrepi, pogosto je to že omenjena zasaditev določenega števila dreves: "Ko enkrat povzročimo emisije ali drugo okoljsko škodo, tega ne moremo povleči nazaj. To lahko primerjamo s tem, da pojemo kilogram sladkorja, nato pa kilogram zelenjave, da uravnotežimo prehrano," je ponazorila. 

Ogljični odtis naših elektronskih napravic, interneta in podpornih sistemov je po nekaterih ocenah primerljiv ogljičnemu odtisu letalske industrije, še poudarja: "Zavedati se moramo, da že sama uporaba elektronskih kanalov ni nedolžna. Če vzamemo v zakup še kupovanje in vračanje izdelkov, pa se moramo zavedati, da ustvarjamo emisije in okoljsko škodo preko prevozov, embalaže in spodbujanja proizvodnje izdelkov, ki jih nato vračamo, kljub temu, da potekajo izven dosega našega pogleda." 

Okoljski odtis vrnjenih izdelkov je namreč, kot pojasnjuje, skoraj enak tistim, ki jih obdržimo. Dejstvo je, da ogljičnega odtisa ne moremo vrniti ali izbrisati, ampak ga s tem korakom vseeno ustvarimo in obremenimo okolje. Veliko vrnjenih izdelkov žal pristane na smetišču. Zato moramo spletne nakupe še bolj premisliti, saj prav z njimi ustvarjamo še več embalaže, prevoznih poti  tudi dvojnih in nepotrebnih, v primeru vračil in menjave izdelkov  in odpadkov, poudarja.

Zavedati se moramo tudi, da ob vračilu izdelkov, morajo te popraviti, ponovno zapakirati, očistiti. Izdelki gredo v povprečju čez sedem rok, preden je izdelek pripravljen za naslednjega potrošnika. In to ni brezplačno in nima majhnega vpliva na okolje, izpuste toplogrednih plinov, embalažo. Po nekaterih ocenah več kot eno tretjino izdelkov vrnemo. 

Kako smo lahko bolj okolju prijazni? 

Najbolj etična in okolju prijazna je potrošnja, ki je ni. Predvsem obdarujemo lahko na način, ki ne povzroča negativnih vplivov, sploh če pomislimo na dejanske želje in cilj obdarovanja. Večjo vrednost kot darila imajo storitve in izdelki, ki jih sami naredimo, izkušnje, ki jih sami nudimo, se strinjata obe sogovornici. 

"Ko razmišljate o tem, da morate osebo obdariti, se postavite v svoje čevlje; bi sami radi imeli polno polico stvari, na katerih se nabira prah? Verjetno ne," ponazori Brecljeva. 

Kot pojasnjuje Kavka Gobbo, ima etična potrošnja lestvico prednostnih odločitev – prva je premislek o potrebi in nenakup. Tudi če nek izdelek potrebujemo, lahko potrebo pogosto zadovoljimo tudi brez nakupa, npr. z izposojo od prijateljev ali znancev, preko izmenjevalnih platform ali knjižnic reči, kot sta Knjižnica reči v Ljubljani ali v Kranju.

Če izmenjava ali izposoja nista možni, je naslednji korak razmislek o nakupu rabljenega izdelka, t. i. 'iz druge roke'. Takih platform in trgovin je veliko, lahko pa obiščemo centre ponovne rabe ali organizacije, kot je Knof, kjer lahko kupimo skoraj vse – od igle do slona. V kolikor niti to ni mogoče, lahko včasih izdelke naredimo sami ali pa pri nakupu izberemo izdelke, ki imajo certifikat, ki označuje, da je bil izdelan na okolju in človeku prijazen način, svetujejo v Focusu. Če želimo biti prepričani, da zaradi našega nakupa niso trpeli ljudje, pa izbirajmo izdelke Pravične trgovine. 

Manj bomo nagnjeni k nepremišljenim nakupom tudi tako, da premislimo, kaj želimo kupiti in si pripravimo seznam, ter se k nakupovanju ne odpravimo v močnih čustvenih stanjih – takrat smo namreč bolj nagnjeni k hipnim potrošniškim odločitvam, še svetuje Kavka Gobbo. 

"Danes že živimo v vsakdanjosti poplav, vročinskih valov in razseljenih ljudi zaradi podnebnih sprememb in smo na poti do izumrtja vrst, verjamem, da je zagotovitev osnovnih pogojev za življenje velikega pomena in to v prvi vrsti pomeni, da moramo zmanjšati svojo potrošnjo. To ni nekaj čemur se odpovedujemo, ampak  gre pri tem za višjo kakovost življenja," je sklenila Brecljeva.