Znanstveniki napovedujejo, da se bo potrošnja oblačil do leta 2030 dvignila še za 63 odstotkov. Fundacija Ellen Macarthur je izračunala, da se vsako leto izgubi okoli 450 milijonov evrov zaradi premajhne ponovne uporabe in pomanjkljive reciklaže tekstila, medtem ko proizvodnja tekstila povzroči približno 1,2 milijona ton izpušnih plinov. Hitra moda izsušuje tudi svetovne vodne vire. Po izračunih naj bi modna industrija vsako leto porabila 79 milijonov kubičnih metrov pitne vode. Intenzivna pridelava bombaža je delno odgovorna tudi za izsuševanje Aralskega jezera v Srednji Aziji, ki je bil eden izmed največjih jezer na svetu, a je zdaj znan kot 'aralska puščava'.

Kaj sploh je 'okolju prijazno' oblačilo?

Kot pojasnjuje predsednica društva za sonaraven razvoj Focus Živa Kavka Gobbo, je pomemben okoljski odtis vsakega kosa, ki nastane od pridelave bombaža do trgovinske police: "Pomembno je tudi, da je oblačilo kakovostno narejeno in čim kasneje postane odpadek ali kuhinjska krpa ter da njegovo vzdrževanje ne povzroča novih obremenitev za okolje, na primer v obliki mikroplastike. Če ne zaradi okolja, bi morali biti ljudje pozorni na način proizvodnje svojih oblačil, ker škodljive kemikalije naša telesa absorbirajo preko največjega organa – kože. Kot potrošnikom so nam lahko na tem področju v pomoč certifikati, vendar tudi tu prihaja do raznih zlorab. Načeloma je zaupanja vreden certifikat GOTS, okolju prijazne prakse pa zelo zagovarjajo tudi majhna podjetja, ki so vključena v sistem pravične trgovine. Vsekakor pa ni dovolj, da so oblačila prijazna samo do okolja, ampak mora biti njihova proizvodnja prijazna tudi do vseh v dobavni verigi – od kmetov, šivilj, tekstilnih delavcev do oblikovalcev in trgovskih delavcev."

Kot poudarjajo tudi v društvu Ekologi brez meja, je trajnostno oblačilo po eni strani zagotovo oblačilo, ki ga nosimo čim dlje, po drugi strani pa je pomembna njegova sestava: "Današnja oblačila so sestavljena iz tisoč in ene surovine, ki jih komaj naštejejo na etiketi, potrošniki pa jih tako ali tako večinoma sploh ne razumemo. To seveda ni dobro ne za naše okolje, saj je takšne izdelke skorajda nemogoče reciklirati, sploh pa ne za naše zdravje. Zato posegajmo po čim bolj naravnih materialih."

Zelena proizvodnja oblačil le kapljica v morje

V zadnjem času so se sicer na okoljsko problematiko že začela odzivati podjetja, ki ponujajo okolju bolj prijazna oblačila in obutev, med njimi tudi velike multinacionalke: "Zanimanje potrošnikov za zeleno so seveda že prepoznali tudi veliki igralci na področju mode, ki so glavni motor tako imenovane hitre mode in skušajo igrati na to 'zeleno'karto. Ponujajo razne linije "zelenih", "odgovornih", "zavednih" oblačil, a pravzaprav način proizvodnje ostaja enak, le malce bolj je okolju prijazen (ne pa navadno tudi do ljudi v proizvodni verigi). Takšna oblačila predstavljajo le kapljico v morju njihove celotne proizvodje, ki ne glede na vse postavlja količino pred kakovost. Nanje pogosto  preprosto nalepijo nalepko "zeleno" in spretno izvajajo tako imenovani greenwashing. Z nakupom oblačil iz teh linij se bodo lahko potrošniki bolje počutili, naredili pa ne bodo veliko za okolje," opozarja Kavka Gobbo.

Kot dodaja, tovrstne pobude sicer tudi dokazujejo, da je mogoče narediti okolju prijazna oblačila in obutev: "Problem je, ker so to le kaplje v morje. Celotna podjetja bi se morala preusmeriti v manjšo proizvodnjo, stroge okoljske kriterije in strogo spoštovanje človekovih pravic. Gre za hkraten proces prikaza možnega in popularizacijo izdelkov, ki so okolju prijazna, ter t. i. greenwashing oziroma zeleno zavajanje. Greenwashing bo ostal, dokler se ne bodo celotna podjetja usmerila v okolju prijazno proizvodnjo. Seveda to lahko pomeni manjši dobiček za nekaj posameznikov, ki pa bi ob pravičnejši porazdelitvi lahko zadovoljil vse," je prepričana. Podobno razmišljajo tudi v društvu Ekologi brez meja, kjer menijo, da je prav, da so proizvajalci zaznali priložnost in 'zajahali zeleni val'. Zagotovo pa je ta zeleni val ovit tudi v veliko plast marketinga, opozarjajo.

So okolju prijaznejša oblačila res dražja?

Zeleni izdelki sicer na trgu pogosto še vedno dosegajo občutno višjo ceno kot izdelki hitre mode. Kot poudarjajo v Društvu Ekologi brez meja, to drži, a je po drugi strani precej bizarno, da v trgovinah s hitro modo za eno 'bombažno' majico odštejemo toliko kot za tri štruce kruha: "Če zgolj pomislimo, koliko naravnih virov je potrebnih za proizvodnjo ene take majice, nam je hitro jasno, da ta računica ne vzdrži. Kljub temu pa je tekstilna industrija vredna 2500 milijard evrov in zaposluje več kot 75 milijonov ljudi, med drugimi tudi zaradi slabe kakovosti oblačil. Včasih so nekatere kose nosili tudi po več desetletij, jih predajali med generacijami, danes pa znaša povprečna življenjska doba oblačil zgolj tri leta, posamezen kos pa v povprečju oblečemo zgolj šestkrat. Tako neprestano kupujemo vedno nova oblačila, kar pa se pozna tudi na denarnici. Svetovalka za kulturo oblačenja, Lea Pisani, je to ponazorila na preprostem izračunu: Če kupite kavbojke za 100 evrov in jih nosite eno leto štirikrat na teden, 16-krat na mesec, 192-krat na leto vas stanejo 0,52 evra na nošenje. Če pa ste kupili kavbojke za 20 evrov in ste jih oblekli 2-krat, vas stanejo 10 evrov na nošenje."

Tudi Kavka Gobbo poudarja, da je prvo vprašanje, na katerega bi se morali slovenski potrošniki osredotočiti, koliko oblačil dejansko potrebujejo in koliko jih kupijo, ker so pač moderna in predvsem poceni: "Oblačilna industrija pušča velike negativne posledice na več ravneh, od gojenja bombaža, preko prevozov, izkoriščanja delovne sile pri proizvodnji oblačil ter konec koncev pritiski po kupovanju vselej novih stilov. Zato bi predvsem morali razmišljati o tem, kaj kupujemo in koliko kupujemo. Dejstvo je, da zavržemo toliko tekstila, da ga ni mogoče predelati in se kopiči na deponijah, ponekod pa konča v sežigalnicah."

Na to opozarjajo tudi Ekologi brez meja, ki izpostavljajo, da potrošniki kupimo za 60 odstotkov več oblačil kot pred 15 leti: "Zato bi bilo najbolj prijazno do okolja, da svoje potrošniške navade spremenimo in posežemo po oblačilih iz druge roke. Če pa že kupujemo, pa seveda kupujemo kakovostna in okolju prijazna oblačila. Slovenskih oblikovalcev, ki se zavedajo tega nujnega trenda je k sreči vedno več, zato jih podprimo."

Kakšne možnosti imajo slovenski potrošniki, da se oblačijo okolju prijazno?

Okolju prijazna oblačila so potrošnikom na voljo na več načinov, dodaja Kavka Gobbo. Na prvem mestu je treba omeniti izmenjave, na katerih si ljudje izmenjujejo, kar jim ni več prav ali všeč in poživijo lastno garderobo. Gre za kroženje, ki ne spodbuja nove proizvodnje. Poleg nenakupa je to najbolj okolju prijazen način oblačenja. Na drugi strani pa se tako v svetu kot pri nas pojavlja vse več ponudnikov etične mode, ki je odgovorna do ljudi in okolja. V Sloveniji deluje že kar nekaj manjših podjetij oziroma posameznikov, ki jim je zelo pomembno, kako in iz česa so narejena njihova oblačila: "Nudijo izdelke, ki so res trajnostni (iz odpadnih materialov) ali certificirani, od blaga do sukanca, ter zašiti v Sloveniji. Tako dokazujejo, da je možna boljša, Zemlji in vsem nam prijazna pot. V primeru izmenjav in nakupov oblačil iz druge roke lahko ljudje pridejo do oblačil kvečjemu na cenejši način. Če se odločimo, da bomo odgovorno kupovali manj oblačil, a bolj kakovostna, to prav tako ne predstavlja večjega stroška. Prihranjeni denar na račun manjše količine nakupljenih oblačil lahko potem namenimo za nakup oblačil, ki so pač zaradi bolj trajnostne in nemasovne proizvodnje tudi dražja, a bodo tudi dlje zdržala – denimo oblačila slovenskih oblikovalcev."

Kaj lahko naredijo potrošniki za izboljšanje stanja?

Naš neustavljiv apetit po poceni trendnih oblačilih plačuje naš planet. Kot opozarjajo strokovnjaki, bi morala odgovornost sprejeti industrija, a vseeno lahko potrošniki tudi sami naredimo korak naprej.

Kot poudarjajo Ekologi brez meja, imamo potrošniki več moči, kot se nam morda zdi: "Če bi vsi prenehali obiskovati trgovine s hitro modo, bi bila industrija prisiljena, da se preoblikuje. To je podobno kot pri plastiki. Do nedavnega je bilo na voljo le nekaj alternativ, pa še te so bile cenovno nedostopne, z bližajočimi prepovedmi pa se odpira polje za razvoj novih izdelkov."

"Kot rečeno, prvi korak je kupovanje manj, nato sledi izmenjevanje in popravljanje tega, kar že imamo, ter kupovanje iz druge roke in pravične trgovine. Pomanjkanje izbire je danes neupravičen izgovor. Druga možnost za spremembe, ki jo imamo vsi, je bojkot nepravičnih in netrajnostnih oblačil, ob tem pa še pošiljanje zahtev ali sporočil proizvajalcem oblačil. Tudi kot posamezniki se lahko pridružimo akcijam in kampanjam organizacij, ki delujejo na tem področju (primer so Greenpeacove kampanje, Fashion Revolution ...). Lahko pa zahtevamo tudi od odločevalcev, da sprejmejo zakonodajo, ki bo potrošnikom omogočila nakupe trajnostnih oblačil (regulacija dobavnih verig, strožji pogoji na področju spoštovanja človekovih pravic in okolja, obdavčenje netrajnostnih praks ipd)," sklene Kavka Gobbo.