Kot piše Guardian, manj kot tretjina postreženih porcij v Južni Avstraliji, kjer so izvedli študijo, ustreza predpisanim standardom za označevanje porekla in vrste morske hrane. Tako se med nepravilno označenim delom rib, ki jih postrežejo kot file, znajdejo celo ogrožene vrste morskih psov, so ugotovili raziskovalci Univerze Adelaide. V okviru raziskave, ki je potekala med marcem in avgustom leta 2021, so tako analizirali 96 porcij 'fish and chipsa' na območju Južne Avstralije in ugotovitve so zaskrbljujoče, izpostavljajo. Izkazalo se je, da je napačno označevanje v lokalnih prodajalnah morske hrane v tej zvezni državi široko razširjeno.

Le v 29 vzorcih so bile namreč dovoljene vrste mesa morskih psov, medtem ko so v vzorcih odkrili še osem vrst drugih morskih psov, med njimi tri uvožene. A neverjetno je, da se je kar v treh porcijah znašel tudi ozkonosi morski pes, kritično ogrožena vrsta morskega psa iz Južne Amerike. 

Kot je za Guardian komentirala soavtorica raziskave in morska biologinja prof. Bronwyn Gillander, je odkritje, da se prodajajo celo kritično ogrožene vrste, grozljivo. A kot dodaja, so številni ponudniki verjetno kupili takšne fileje rib, ki vsebujejo tudi ogrožene vrste, ne da bi pravzaprav vedeli, kaj so kupili. Kot je poudarila, je to rdeči alarm in opozorilo, da je treba nujno urediti zakonodajo in predpise, ki urejajo označevanje takšnih izdelkov. Potrošniki bi namreč morali imeti pravico do tega, da vedo, kaj jedo in da se lahko odločijo za trajnostno ponudbo na meniju. A morje ne pozna meja, težava še zdaleč ni omejena zgolj na Avstralijo.

Do leta 2048 bi lahko ostali brez rib: Kakšne kupiti? 

Industrijski ribolov je danes na vrhuncu, saj se prekomerno lovi kar 93 odstotkov ribjih staležev. Če bomo nadaljevali z enakimi praksami tudi v prihodnje, kmalu ne bo več rib v naših morjih, brez dohodka za preživetje pa bo ostalo na milijone ljudi v državah v razvoju, svarijo znanstveniki. Kako lahko potrošniki pripomorejo k rešitvi rib v naših morjih?

Glede na trende zmanjševanja ribjih staležev bi lahko do leta 2048 v naših morjih in oceanih povsem zmanjkalo rib. Zato je izjemno pomembno ozavestiti in spodbujati potrošnike, da spremenijo svoje nakupe. Ravno države Evropske unije so največje uvoznice ribiških proizvodov na svetu, skoraj 50 odstotkov tega uvoza pa prihaja iz držav v razvoju, so za naš portal že pojasnili v WWF Adria. 

Da je riba bila ulovljena oziroma vzgojena na trajnostni način, zagotavljata certifikata MSC in ASC, ki pa ne obstajata na območju Mediterana. Primeri certificirane ribe so vzgoja ASC vitkega soma v Vietnamu, ASC vzgoja lososa na Norveškem in v Čilu, MSC bakalar v Atlantiku.

Moramo pa pozornost namenjati tudi izdelkom iz Mediterana in Jadrana, saj smo na ta prostor najbolj navezani. Kot pojasnjujejo v WWF Adria, je v Mediteranu in Jadranu stanje ribjih zalog zelo slabo. Za več kot 90 odstotkov ribjih zalog je stanje kritično. Kot glavna sporočila za izbiranje trajnostne ribe pri WWF Adria izpostavljajo: Ne kupuj neodrasle (majhne ribe), izbiraj več vrst rib, beri deklaracijo (od kod riba prihaja in na kakšen način je bila ulovljena).

Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov izčrpava staleže rib

V restavracijah pa se na krožnikih torej še vedno znajdejo morski sadeži, ki so ogroženi. Dokler bo povpraševanje, bodo obstajali tudi načini za zagotovitev ponudbe, s tem pa delo za krivolovce in uničevalce narave. Dandanes ribe v svetovnih morjih ogroža tako ne le prekomeren ribolov, ampak tudi nezakonit ribolov, opozarja Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Obseg nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova ter natančne količine nezakonito ulovljenih morskih organizmov je, ker gre za črni trg, težko oceniti, pojasnjujejo. Nezakonit, neprijavljen in nereguliran ribolov izčrpava staleže rib, uničuje morske habitate, izkrivlja konkurenco, postavlja poštene ribiče v slabši položaj in zlasti v državah v razvoju ogroža prebivalstvo ob obali, opozarja tudi Evropska komisija. 

Razmere so še posebej kritične v državah v razvoju, izpostavlja FAO. Razmere ob obali zahodne Afrike so še posebej kritične. Tukaj nezakoniti ribolov predvidoma predstavlja približno 40 odstotkov ulova, najvišjo raven na svetu. To je katastrofa za že močno prekomerno prelovljene zaloge rib v regiji, poudarja FAO.

Organizacija za varstvo oceanov Oceana je leta 2016 zaznala več kot 28.000 ur očitnega ribolova znotraj zavarovanih območij Sredozemskega morja. Najbolj zaskrbljujoč primer se nanaša na več kot 14.000 ur nezakonitega ribolova 56 plovil z vlečnimi mrežami na treh območjih z omejenim ribolovom na območju Sicilije. Oceana je pojasnila, da so od leta 2017 na teh območjih, kjer spolno dozorevajo osliči, ena najbolj prelovljenih vrst v Sredozemlju, prepovedane vlečne mreže (t. i. koče). 

Manj kot odstotek Sredozemskega morja je zaščiten s prepovedjo ribolova oziroma z območji z omejenim ribolovom, vendar so plovila iz nekaterih sredozemskih držav očitno vključena v nezakonit ribolov na teh območjih. Nedovoljene ribolovne dejavnosti so zaznali tudi v vodah več sredozemskih držav, vključno z Libijo (4400 ur), Tunizijo (1900 ur), Sirijo (80 ur), Albanijo (780 ur), Črno goro (1800 ur) in Egiptom (390 ur), vendar organizacija opozarja, da zaradi pomanjkanja preglednosti ne more preveriti, ali so te dejavnosti zakonite.