Deževni gozdovi igrajo ključno vlogo v hidrološkem ciklu in lahko vplivajo na nastanek lokalnih in regionalnih padavin. Znanstveniki že dolgo vedo, da uničevanje dreves zmanjšuje evapotranspiracijo oziroma prehajanje vode v obliki vodne pare z zemeljske površine in skozi listne reže rastlin v ozračje. Zato so menili, da deforestacija pomeni tudi manjšo lokalno količino padavin. 

To teorijo so znanstveniki Univerze v Leedsu zdaj tudi dokazali s pomočjo satelitskih posnetkov in meteoroloških podatkov na območju tropskih deževnih gozdov za obdobje 2003 - 2017. Povezavo so zaznali že na manjšem območju, vendar pa je vpliv izsekavanja gozdov na lokalne padavine postal izrazitejši, ko je bilo prizadeto območje večje od 2500 kvadratnih kilometrov. Na največjem izmerjenem območju (40.000 kvadratnih kilometrov) pa je študija pokazala, da se je za vsako odstotno točko izgubljenega gozda količina padavin vsak mesec znižala za 0,25 odstotne točke.

Več deževnega gozda kot posekajo, manj bodo lokalni prebivalci lahko računali na potrebne padavine za svoje pridelke in pašnike, so opozorili v novi študiji, ki so jo objavili v reviji Nature. To na lastni koži že občutijo ljudje, ki živijo na območjih, kjer so v zadnjih letih močno skrčili gozdove. Odkar je manj površin prekritih z drevesi, je njihova mikroklima postala bolj sušna.

Amazonski deževni gozd se približuje prelomni točki

Znanstveniki so ob tem izrazili zaskrbljenost, da se propadanje Amazonije približuje prelomni točki, po kateri deževni gozd ne bo več mogel generirati lastnih padavin in se bo vegetacija začela sušiti. 

25 do 50 odstotkov padavin, ki so padle na območju Amazonije, je izviralo iz kroženja vode iz dreves, pravi eden od avtorjev študije, profesor Dominick Spracklen z Univerze v Leedsu. Čeprav deževni gozd pogosto opisujejo kot pljuča sveta, pa po njegovih besedah deluje bolj kot srce, ki prečrpava vodo po regiji.

Če se bo trend deforestacije nadaljeval, se bomo hitro znašli v začaranem krogu, saj zmanjšanje količine padavin povzroči nadaljnjo izgubo gozdov, poveča se možnost gozdnih požarov in zmanjša črpanje ogljika iz ozračja. 

Kot pravi Spracklen, je lokalni vpliv uničevanja gozdov na zmanjšanje padavin veliko bolj očiten, neposreden in bolj prepriča lokalne vlade ter gospodarske družbe na globalnem jugu kot denimo argumenti, da je deževni gozd pomemben zaradi zajemanja CO2 iz ozračja.

"Prikaz lokalnih koristi ohranjanja tropskih gozdov za ljudi, ki živijo v njihovi bližini, ima pomembne politične posledice," je Spracklen povedal za britanski The Guardian. "Upam, da bo naša raziskava močna spodbuda političnim odločevalcem v tropskih državah, da bodo ohranili deževne gozdove in s tem vzdrževali hladnejše in bolj deževno lokalno podnebje, ki bo koristilo lokalnemu kmetijstvu in ljudem," je dodal. 

Znanstveniki so ocenjevali tudi morebitne dolgoročnejše učinke nadaljnjega krčenja deževnih gozdov. Za dolino reke Kongo so na podlagi projekcij ocenili, da bi vsak mesec padavine upadle za okoli 16 milimetrov do konca stoletja. Posledice zmanjšanja padavin pa bi najverjetneje čutili tudi v mestih in kmetijskih zemljiščih, ki so od posekanega deževnega gozda oddaljeni na stotine ali tisoče kilometrov. Med drugim so v raziskavi ugotovili tudi, da bi se za vsakih 10 odstotnih točk izgube gozdnih površin pridelek zmanjšal za 1,25 odstotka. 

O ohranjanju deževnih gozdov tudi na podnebnem vrhu En planet

Deževni gozdovi so v središču pogovorov tudi na letošnjem, že šestem podnebnem vrhu En planet (One Planet). Politiki, znanstveniki in nevladne organizacije o prihodnosti deževnih gozdov v porečju Konga, jugovzhodni Aziji in porečju Amazonke razpravljajo v Libervillu v Gabonu. 

"Odločitev, da izvedemo to konferenco v porečju Konga, je pomembna, ker je deževni gozd v osrednji Afriki eden od glavnih ponorov CO2 na planetu," je za France24 dejal Alain Karsenty, gozdni ekonomist in raziskovalec pri Francoskem kmetijskem raziskovalnem centru za mednarodni razvoj ter specialist za osrednjo Afriko. Afriški deževni gozd ob reki Kongo se razprostira na več kot 200 milijonih hektarjev oziroma čez šest afriških držav. 

Med drugim bodo razpravljali tudi o tem, ali naj države na globalnem severu financirajo ohranjanje zelenih pljuč sveta. Razvite države zaradi svoje dolge zgodovine uporabe fosilnih goriv namreč nosijo velik del odgovornosti za podnebne spremembe, zato bi po mnenju mnogih morale pomagati državam v razvoju na globalnem jugu pri njihovem zelenem prehodu.

Gabon kot zgodba o uspehu in 'afriški poslednji raj'

Afriški tropski deževni gozd se razteza čez Gabon, Zahodni Kongo, Demokratično republiko Kongo, Srednjeafriško republiko, Ekvatorialno Gvinejo in Kamerun. Trenutno skladišči toliko ogljikovega dioksida, ki je ekvivalenten 10-letnim svetovnim emisijam. 

"Gozdovi v jugovzhodni Aziji zdaj zaradi deforestacije že oddajajo več CO2, kot ga absorbirajo. Raziskave kažejo, da se v Amazoniji približujemo prelomni točki. Edino območje, kjer gozdovi zagotovo še posrkajo več CO2, kot ga oddajajo, je osrednja Afrika," je poudaril Karsenty. 

V Amazonskem deževnem gozdu so v zadnjih letih, tudi z odobravanjem prejšnje vlade, posekali na tisoče dreves, da so ustvarili polja za pridelavo soje in pašnike za živino. Zaradi proizvodnje palmovega olja so v Indoneziji posekali več milijonov hektarjev gozdov. Deževni gozd v osrednji Afriki pa je za zdaj ostal še relativno nedotaknjen. A tudi tukaj se je leta 2010 začela deforestacija, ki jo je spodbudil pritisk naraščajočega prebivalstva. Raven izsekavanja deževnega gozda v porečju reke Kongo se razlikuje od države do države. Največjo stopnjo izsekavanja gozda takoj za Brazilijo ima Demokratična republika Kongo. 

Po drugi strani pa je Gabon lahko dober zgled države, ki se bori proti izsekavanju deževnega gozda. Ta prekriva več kot 85 odstotkov ozemlja Gabona, zato se je države prijel vzdevek afriški poslednji raj. Gospodarstvo Gabona je dolgo časa slonelo predvsem na naftnih virih, vendar so leta 2010 začeli spodbujati še druge vire prihodkov, predvsem lesno industrijo in plantaže palmovega olja. 

Tujim proizvajalcem pohištva in lesenih izdelkov so ponudili finančne olajšave pod pogojem, da odprejo tovarne v Gabonu. Istočasno so prepovedali izvoz hlodovine in neobdelanega lesa. Sprejeli so tudi strogo zakonodajo, ki prepoveduje izkoriščanje deževnega gozda za industrijo, kar pomeni, da lahko proizvajalci na vsakih 25 let posekajo le dve drevesi na hektar. Nezakonito sečnjo skušajo preprečiti tako, da drevesa označijo s črtnimi kodami, tako da jih lahko izsledijo. S temi ukrepi so ustvarili nova delovna mesta, pripomogli k razcvetu gospodarstva in omejili krčenje gozdov. Poleg tega so v državi razglasili 13 nacionalnih parkov, ki predstavljajo 11 odstotkov ozemlja, in vzpostavili satelitski nadzorni sistem za obvladovanje nezakonitega izsekavanja gozdov. 

Vsi ti ukrepi za zaščito gozdov so obrodili sadove, saj se območje, ki ga prekriva gozd, povečuje, nezakonita sečnja pa se je nekoliko zmanjšala. To pa ima pozitivne učinke tudi na ohranjanje vrst, saj je število slonov v gozdovih Gabona zrastlo iz 60.000 leta 1990 na 95.000 leta 2021. 

Dokazali pa so tudi, da je možno tudi z zmanjšanjem deforestacije doseči gospodarske cilje. Gabon je namreč postala ena največjih pridelovalk vezanih plošč na svetu. Lesna industrija v tej državi zagotavlja okoli 30.000 delovnih mest oziroma zaposluje okoli sedem odstotkov delovne sile. Zaradi teh političnih odločitev je Gabon postala vodilna država v regiji na področju okoljskih tem, po kateri se zgledujejo tudi druge afriške države.