Kot poroča Independent, je brazilska vlada pred kratkim podelila dovoljenje za asfaltiranje obsežne avtoceste, ki bo potekala skozi pljuča sveta. Kot je sporočila brazilska vlada, je asfaltiranje ceste obljubil predsednik Jair Bolsonaro, in sicer zato, da bi največje amazonsko mesto Manaus povezal s preostalo Brazilijo. Prometnica je namreč zdaj v času deževnega obdobja, ki traja vsaj šest mesecev, večinoma prekrita z blatom.

Lažji dostop za okoljske kriminalce

A kot svarijo okoljevarstveniki in strokovnjaki, bi prenova ceste okoljskim kriminalcem in ilegalnim izsekovalcem gozda omogočila lažji dostop do oddaljenih in večinoma nedotaknjenih predelov gozda. Študija je ocenila, da bo projekt povzročil petkratno povečanje deforestacije do leta 2030, kar je enakovredno površini, večji od ameriške zvezne države Floride, so izračunali. Vlada na vprašanja okoljevarstvenikov, ali so pri odobritvi načrtov upoštevali tudi okoljske pomisleke, še ni odgovorila, piše Indenpendent.

Okoljevarstveniki v Braziliji že dalj časa svarijo pred tem, da se v državi kljub zavezam za ustavitev deforestacije pred očmi sveta dogaja rekordno krčenje gozdov.

Kot smo pisali, je krčenje gozdov v brazilskem amazonskem pragozdu v prvi polovici leta 2022 znova doseglo rekordno raven. Amazonski pragozd je dom več kot treh milijonov različnih živalskih in rastlinskih vrst, od njega pa je odvisnih tudi več kot milijon staroselcev. Je ključna 'shramba' ogljika, ki upočasnjuje globalno segrevanje.

To so le nekateri izmed razlogov za ohranitev pljuč sveta za vsako ceno. A največji tropski deževni gozd na svetu je od začetka leta izgubil 3750 kvadratnih kilometrov, kar je najslabša številka v tem obdobju od začetka beleženja leta 2016.

Očitki Bolsonaru, da velika podjetja spodbuja k uničevanju okolja

Okoljevarstveniki in predstavniki opozicije vladi brazilskega predsednika Jairja Bolsonara očitajo, da njegova politika spodbuja velika podjetja k uničevanju okolja. Bolsonaro namreč spodbuja rudarsko in kmetijsko dejavnost na zaščitenih območjih.

Kritiki mu očitajo tudi, da podpira nekaznovanost iskalcev zlata, kmetov in trgovcev z lesom, ki so vpleteni v nezakonito krčenje gozdov. Po podatkih nevladne organizacije Climate Observatory je glavni vladni organ za varstvo okolja lani porabil le 41 odstotkov svojega proračuna za nadzor.

Kot smo pisali, se kar 90 odstotkov krčenja gozdov dogaja na račun širjenja površin za intenzivno kmetijstvo. Gozd se uničuje tudi zaradi rudarjenja in urbanizacije. Staroselska ljudstva, ki živijo na teh območjih, se ob vse hujših posledicah podnebnih sprememb soočajo tudi s pomanjkanjem vode zaradi namakanja nasadov za surovine, ki so večinoma namenjena izvozu, veliko tudi v Evropo.

Sateliti Inpe so junija letos v Amazoniji zaznali tudi več kot 2500 požarov, kar je največ od junija 2007, ko so jih zabeležili več kot 3500, in za 11 odstotkov več kot junija 2021. Od začetka leta je bilo zabeleženih več kot 7500 požarov, kar je 17-odstotno povečanje glede na leto 2021 in najvišja številka po letu 2010, je poročala STA.