Britanski letalski prevoznik Virgin Atlantic je ta teden čez Atlantik prvič poletel s trajnostnim letalskim gorivom t. i. Saf. Na krovu leta iz Londona v New York so bili med drugim ustanovitelj Virgina Richard Branson in britanski minister za promet Mark Harper.  

"Deluje!", je po poročanju novinarja Skynewsa, ki se je skupaj s pomembneži vkrcal na krov, zavpil Branson, ko je letalo poletelo z gorivom, ki je bilo v veliki meri sestavljeno iz odpadnega kuhinjskega olja. 

Virgin je čez Atlantik poletel z letalom Boeing 787 Dreamliner, na krovu pa so bili le izbrani potniki, poleg Bransona in Harperja tudi izvršni direktor Virgina Shai Weiss. Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je britanski regulator izdal dovoljenje za polet, pred tem pa je preveril številne varnostne vidike.  Ameriško podjetje Gulfstream Aerospace je ta mesec izvedlo sploh prvi polet čez Atlantik s Safom, a je šlo za poslovno letalo. Virginov let pa je bil prvi, pri katerem so za čezatlantski let Saf uporabili na velikem potniškem letalu, je poročala STA. 

Je to res lahko letenje brez slabe vesti? 

In medtem ko let predstavniki letalske družbe in del britanske politike opisuje kot prelomnega in zgodovinskega, so okoljevarstvene organizacije skeptične. Za komentar smo se obrnili na društvo za sonaraven razvoj Focus, kjer so temeljito preučili okoljski vpliv t. i. trajnostnih goriv. 

Marjeta Benčina, strokovna sodelavke okoljske organizacije Focus, ki se primarno ukvarja s trajnostno mobilnostjo, opozarja, da bi za pogon letala na relaciji Pariz – New York potrebovali maščobo 8.800 prašičev glede na izračune organizacije Transport & Environment. Naraščajoče povpraševanje po biogorivih iz živalskih maščob za delovanje evropskega prometnega sistema ni vzdržno. Povečuje se tudi tveganje za negativne vplive na podnebje in morebitne goljufije, našteva manj pozitivne plati takšnih goriv. Vse večja uporaba živalskih maščob za pogon avtomobilov in letal v Evropi je vedno manj trajnostna, svari. 

Kot poudarja, nas lahko pri biogorivih iz odpadnih živalskih maščob in odpadnih olj skrbi njihova razpoložljivost. Skoraj polovica vseh evropskih živalskih maščob se že uporablja za biodizel. Slednji trenutno poganja predvsem avtomobile in tovornjake, utira pa si pot v letalski in delno tudi v ladijski promet, pojasnjuje. 

Uporaba biodizla iz živalskih maščob se je v zadnjem desetletju podvojila in je 40-krat večja kot leta 2006. Evropski zakonodajalci spodbujajo ta stranski proizvod industrijske pridelave mesa kot način za zmanjšanje ogljičnega vpliva goriv v prometu. A tega proizvoda je premalo. In v tej luči vzbuja veliko skrb izračun organizacije T&E, da se bo do leta 2030 povpraševanje po živalskih maščobah v biogorivih potrojilo (glede na leto 2021). Že zdaj je jasno, da odpadnih sestavin ne bo dovolj za trajnostno povečanje, ugotavlja Benčina. 

Letenje je ogljično najintenzivnejši način potovanja in ljudje se tega vse bolj zavedajo, veliko se jih zavestno odloči, da bo manj letelo, veliko je tudi iniciativ (Stay grounded, Leto brez leta ...), ki spodbujajo k manj letenja, spomni. "S takimi PR akcijami, kot je bil dotični let, lahko pri ljudeh zbudimo občutek manjše krivde zaradi letenja, vendar noben let še zdaleč ni trajnosten in brezogljičen," poudarja: "Ravno nasprotno. Letalske družbe bi se morale osredotočiti na sintetična goriva in napredna biogoriva, ne pa na kratkovidne surovine, kot so rabljene maščobe in biogoriva prve generacije. "

Letalski sektor ima mnogo odpustkov, na primer neplačevanje davka na kerozin. Če bi upoštevali še zunanje stroške, npr. negativne posledice podnebnih sprememb zaradi visokih izpustov TGP, bi bile realne cene poletov veliko višje, izpostavlja Benčina.  A kot smo poročali, so cene potovanj z vlakom v Evropi pravzaprav višje kot cene potovanj z nizkocenovnimi ponudniki. Kot meni Benčina, bi lahko znotraj Evrope lahko uporabo vlakov namesto letenja na primer spodbudili z uvajanjem nočnih vlakov. Slednjih je bilo veliko ukinjenih v zadnjem desetletju, v zadnjih mesecih pa se vračajo na nekaterih relacijah, predvsem na pobudo številnih iniciativ (Back on Track ipd.). Uporabo vlakov bi lahko spodbujali tudi s cenovno politiko in večjo udobnostjo. Prepovedi letov na kratke razdalje so vsekakor smiselne, žal pa z njimi države ne posežejo v še večji problem z vidika podnebja – to so zasebni leti, še sklene sogovornica.