Organizacija Transport & Environment je pripravila poglobljeno poročilo na tematiko letalskih goriv, ki uporabljajo živalske maščobe, z naslovom 'Prašiči letijo'. Na kaj mislijo s to na prvi pogled nenavadno izjavo? Kot je zapisano v poročilu, ki so ga prevedli v Focusu, smo priča vse večji uporabi živalskih maščob za pogonska goriva za evropske avtomobile in letala. Kot pojasnjujejo, so topljene živalske maščobe stranski proizvod industrijske proizvodnje mesa in so uporabljane za številne bolj ali manj presenetljive namene. 

Doslej so bile živalske maščobe uporabljane predvsem za proizvodnjo hrane za hišne ljubljenčke ter za mila in kozmetične izdelke. Manj znano pa je, da so uporabljane tudi kot pogonska goriva, trenutno predvsem za avtomobile in tovornjake. Veliki letalski prevozniki, kot sta Ryanair in Wizz Air, so nedavno s proizvajalci nafte sklenili velike dogovore za dobavo tako imenovanih trajnostnih letalskih goriv (SAF). Natančne surovine, ki se uporabljajo za proizvodnjo goriv SAF, so sicer večinoma nejasne, pogosto pa vključujejo tudi živalske maščobe, izpostavljajo v Focusu. 

Takšno povpraševanje po takšnih gorivih ni vzdržno

Organizacija Transport & Environment pa opozarja, da naraščajoče povpraševanje po biogorivih iz živalskih maščob za delovanje evropskega prometnega sistema ni vzdržno. Na tak način se povečuje tudi tveganje za negativne vplive na podnebje in morebitne goljufije. Okoljske nevladne organizacije zato pozivajo k večji transparentnosti, da bi potrošniki vedeli, kaj točijo v svoje rezervoarje in kaj poganja njihove lete.

Kot so poudarili v poročilu, je po podatkih raziskave v Evropi že danes 46 odstotkov vse živalske maščobe porabljene kot biodizel, kar pomeni, da je največji porabnik teh maščob prometni sektor. A kot opozarjajo, so zaloge živalskih maščob, podobno kot to velja za vse proizvode, omejene. Zgolj ubijanje dodatnih živali ne pride v poštev. Po izračunih organizacije bi za gorivo, potrebno za čezatlantski let med Parizom in New Yorkom, potrebovali 8800 mrtvih prašičev v eno smer.

Barbara Smailagić, strokovnjakinja za biogoriva pri T&E, je poudarila: "Kaže, da bodo prašiči res leteli. Že leta v avtomobilih sežigamo živalske maščobe, ne da bi se vozniki tega zavedali. Zdaj bodo te maščobe poganjale tudi vaš naslednji let." Kot izpostavlja Smailagićeva, pa povečanje deleža biogoriv v prometu ni mogoče brez prikrajšanja drugih sektorjev, ki bodo verjetno prešli na škodljive alternative, kot je palmovo olje: "Potrebujemo večjo preglednost, da bodo potrošniki vedeli, kaj gre v njihove rezervoarje in kakšno gorivo poganja njihove lete. Odločevalce pozivamo, da živalske maščobe iz kategorije 3 izločijo iz seznama primernih surovin za biogoriva."

Ali je to področje že podvrženo goljufijam? 

Pri Focusu izpostavljajo še, da obstaja sum, da se na ravni industrije na tem področju že dogajajo goljufije, da se živalske maščobe napačno označuje. Kot pojasnjujejo, živalske maščobe delimo v tri kategorije: "Kategoriji 1 in 2 vključujeta živalske maščobe, ki jih ljudje ali živali ne smejo uživati, ker so slabe kakovosti ali pa lahko povzročajo bolezni. Običajno se uporabljajo le za goriva v prometu in za ogrevanje. Živalske maščobe kategorije 3 so boljše kakovosti in se uporabljajo v številnih različnih industrijah. Ker so te živalske maščobe dragocenejše v gorivih za prevoz, obstaja tveganje, da proizvajalci in dobavitelji znižajo kakovost visokokakovostnih živalskih maščob, da bi dosegli cilje glede obnovljivih virov v prometu. Če se to počne namerno, gre za goljufijo na ravni industrije."

Letalska industrija v zadnjih letih sicer ogromno napora vlaga v razvoj bolj trajnostnega goriva, s čimer bi zmanjšali ogljični odtis letenja. Leta 2019 so trajnostna goriva sicer predstavljala manj kot 0,1 odstotka od 360 milijard litrov goriva, ki so ga porabila letalska podjetja, navaja AFP. Letalski promet pa prispeva med 2,5 in tri odstotke vseh globalnih izpustov ogljikovega dioksida.

Letenje bode v oči tudi z vidika globalne neenakosti. Le odstotek svetovnega prebivalstva povzroča 50 odstotkov emisij komercialnega letalstva, medtem ko več kot 80 odstotkov svetovnega prebivalstva še nikoli ni letelo: "Tako imenovani f'requent flyers' s svojim življenjskim stilom povzročijo kar 10000-krat več emisij od povprečnega zemljana. Še bolj potraten je trenutno popularni vesoljski turizem. En 11-minutni vesoljski polet povzroči 75 ton emisij CO2, kar presega emisije, ki jih v celem življenju povzroči en predstavnik najrevnejše milijarde ljudi na svetu." Omejevanje letenja je tako pomembno tudi z vidika podnebne pravičnosti, saj bodo najrevnejši prebivalci najbolj občutili posledice podnebnih sprememb, čeprav prispevajo najmanj emisij, so za naš portal že pojasnili v Focusu.