Podnebne spremembe lahko vplivajo tudi na merjenje časa, ugotavljajo znanstveniki. V nedavni raziskavi, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Nature, pišejo, da se zaradi podnebnih sprememb zemlja vrti nekoliko počasnje, kot bi se sicer, posledično pa to vpliva na spremembe v merjenju časa, poroča AP. 

V naslednjih nekaj letih bomo vsi na Zemlji izgubili 'sekundo' časa. Toda na to, kdaj natanko se bo to zgodilo, zdaj vplivajo tudi podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, ugotavljajo v raziskavi. Prvič v zgodovini bodo svetovni časomerilci namreč v nekaj letih morali razmisliti o ukinitvi prestopne sekunde, ker se naš planet vrti nekoliko hitreje kot včasih. Okoli leta 2029 bodo naše ure tako morda morale preskočiti to sekundo – t.i. negativno prestopno sekundo. Brez globalnega segrevanja pa bi se ta časovna sprememba verjetno zgodila že tri leta prej, okoli leta 2026, ugotavljajo znanstveniki.

Razlog: taljenje ledu na polih 

Taljenje polarnega ledu bi namreč lahko bil nov dejavnik, ki vpliva na vrtenje Zemlje, so v novi študiji ugotovili raziskovalci. Kot pojasnjujejo, se Zemlja še vedno vrti nekoliko  hitreje, kot v preteklosti, vendar pa je hitro taljenje ledu na polih od leta 1990, ki je posledica globalnega segrevanja, nekoliko upočasnilo ta učinek. Taljenje ledu na obeh Zemljinih polih zaradi podnebnih sprememb, ki jih je povzročil človek, je namreč nekoliko upočasnilo vrtenje planeta. Manj trden led na severu in jugu ter posledična stopljena voda, ki dviguje gladino morja, namreč premika maso planeta proti ekvatorju, kar pa upočasni vretenje našega planeta, piše Euronews. To pomeni, da ljudje morda povzročamo, da se Zemlja vrti manj hitro, kot bi se sicer.

A čeprav je taljenje ledu zmanjšalo hitrost vrtenja planeta, se Zemlja, zaradi sprememb v jedru, še vedno vrti nekoliko hitreje kot nekoč. Brez učinka taljenja ledu bi Zemlja po izračunih znanstvenikov negativno prestopno sekundo potrebovala že leta 2026 namesto leta 2029.  "To je situacija brez primere in velika stvar," je ob predstavitvi novih ugotovitev dejal vodilni avtor študije Duncan Agnew, geofizik na Univerzi v San Diegu.   

WMO: Ledeniki izgubili največ ledu od začetka izvajanja meritev

Svetovna meteorološka organizacija (WMO) je v nedavnem poročilu opozorila, da so ključni ledeniki po vsem svetu utrpeli največjo izgubo ledu od začetka izvajanja meritev leta 1950, kar je posledica izjemnega taljenja ledu v Severni Ameriki in Evropi. Samo v Švici, kjer ima WMO sedež, so na primer alpski ledeniki v zadnjih dveh letih izgubili deset odstotkov svoje preostale prostornine, je poročala STA. 

Tudi obseg antarktičnega morskega ledu je bil po ugotovitvah WMO "daleč najmanjši" v zgodovini. Njegova največja površina ob koncu zime na južni polobli za približno milijon kvadratnih kilometrov, kar je enako skupni površini Francije in Nemčije, manjša od prejšnjega rekordno nizkega obsega.

Zaradi stalnega segrevanja oceanov ter hitrega taljenja ledenikov in ledenih plošč se je gladina morja lani dvignila na najvišjo raven od začetka satelitskih meritev leta 1993. WMO je poudarila, da se je povprečni svetovni dvig morske gladine v obdobju od 2014 do 2023 več kot podvojil v primerjavi s prvim desetletjem satelitskih meritev.